Pomurska planinska pot – 342 kilometrov zgodb med griči, vinogradi in rekami

V jutru, ko se megla še leno dviguje z Mure, se v Murski Soboti začenja pot, ki ni samo pohod, ampak prava vez med tremi pokrajinami – Prekmurjem, Štajersko in Prlekijo.
Že več kot pol stoletja, natančneje od leta 1967, vodi popotnike čez griče Goričkega, med vinograde Radgonsko-Kapelskih goric, skozi nasmejane prleške vasi in nazaj na prekmursko ravnico.
Na 342 kilometrih, s 37 kontrolnimi točkami, ne boste našli strmih vzponov, boste pa našli nekaj redkejšega. Občutek, da se skozi pokrajino premikate z odprtimi očmi in srcem.

Trije obrazi Pomurske planinske poti

1. Prekmurje, med ravnico in Goričkim

Pot se začne - in konča - v Murski Soboti, od koder se hitro poda proti gričevnati pokrajini Goričkega. Tu se zvrstijo kraji, ki jih pozna vsak ljubitelj prekmurskih zgodb; Selo z znamenito rotundo, Grad z mogočnim gradom, in Bodonci, kjer nad polji krlajuje cerkev.
Na poti vas pričaka Tromejnik (388 m), kjer se stikajo meje treh držav, ter Sotinski breg (418 m), najvišji vrh Goričkega. A Pomurje ni le gričevnata romantika; pot vas vodi tudi čez ravnico, skozi občino Tišina, do Beltincev in Velike Polane, rojstnega kraja pisatelja Miška Kranjca. Od tam naprej do Lendave, Turnišča, Bukovniškega jezera in Bogojine, kjer je svoj pečat pustil znani arhitekt Jože Plečnik.

2. Štajerski del od Radencev do Slovenskih goric

Ko stopite čez reko Muro pri Radencih, vas pot popelje med Radgonsko-Kapelske gorice. Vinogradi vas spremljajo vse do Kapelskega Vrha in Janževega Vrha, nato pa se spustite v Gornjo Radgono, mesto penine.
Sledi prehod čez Apaško polje, nato pa nov vzpon v Slovenske gorice – Sveta Ana, Zavrh, Sveta Trojica, Negova in Cerkvenjak. Vsak kraj ima svoj pečat od razgledov do cerkvenih zvonikov, ki vas spremljajo na poti.

3. Prlekija: med Jeruzalemom in Ljutomerom

V Svetem Juriju ob Ščavnici se začne zadnji del poti. Grič Gomila, vas Mala Nedelja in Cezanjevci vas vodijo proti vinorodnim Jeruzalemskim goricam. Tukaj vas pričaka Jeruzalem (342 m) z legendarno cerkvico in nepozabnimi razgledi.
Ko se skozi Železne Dveri spustite v Ljutomer, srce Prlekije, se lahko odpočijete sredi mesta na Glavnem trgu ali v senci dreves Parka 1. slovenskega tabora. Zadnja postaja v Prlekiji je Veržej, nato pa čez most na Muri nazaj v Prekmurje, da sklenete krog.

Zakaj se podati na Pomursko planinsko pot?

Raznolika pokrajina: od ravnic in vinogradov do gričev in rečnih bregov.
Zgodbe in zgodovina: rotunda v Selu, Plečnikova Bogojina, grad na Goričkem, Jeruzalem.
Okusi regije: domača vina, prleška tünka, prekmurska gibanica, radgonska penina.
Ljudje: prijazni domačini, ki vedno najdejo čas za "pogučavanje".
Značka za spomin: ko zberete vseh 37 žigov, vam Planinska zveza Slovenije pošlje priznanje – droben simbol velike poti.

Praktični nasveti za pohodnike

• Dolžina: 342 km – priporočeno za 14 dni zmerne hoje.
  
  
• Zahtevnost: lahka planinska pot (pretežno po cestah, precej asfalta).
  
  
• Oprema: udobni pohodni čevlji, zemljevid Pomurja in dnevnik za žige.
  
  
• Orientacija: pot označujejo Knafelčeve markacije, vendar preverite ažurnost podatkov, saj so nekatere informacije na spletni strani Planinske zveze Slovenije zastarele.
  
  
• Priprava: načrtujte postanke; načrtovanje je potrebno še posebej v manjših krajih, kjer so nastanitve redkejše.
  
  

Pomurska pot ni le pohod, je srečanje

Ko stojiš na Sotinskem bregu in gledaš čez Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo, ali ko se sprehajaš po vinorodnih pobočjih Jeruzalema ob sončnem zahodu, začutiš, da Pomurska planinska pot ni zgolj niz kilometrov in kontrolnih točk. Je 342 kilometrov srečanj s kraji, z naravo, in morda najpomembneje – s samim seboj. Če ste pripravljeni na pot, ki ne zahteva osvajanja visokih vrhov, ampak osvajanje trenutkov, potem vas Pomurje čaka. S pohodnimi čevlji, nahrbtnikom in odprtim srcem

Fotografije: Arhiv društev