Grad spada med najobsežnejše fevdalne komplekse na Slovenskem in je bil sezidan v času križarskih vojn in z njim so gospodarili Templarji. S svojo nenavadno obliko notranjega dvorišča in mogočnimi zidovi predstavlja pravo posebnost.
Po vojni je bila v njem nastanjena sovjetska vojska, kasneje pa je bila stavba nacionalizirana. V času po vojni so grajski prostori služili kot upravni prostori, v njem pa so našli svoj dom tudi nekateri prebivalci.
Grajsko dvorišče je obdano s stolpastimi arkadami, kar še dodatno poudarja njegovo nenavadno obliko.
V gradu do ogromne kleti in ječe, najlepši del gradu pa je bila jugozahodna stran, kjer je bil stanovanjski del s stekleno teraso, pred njo pa čudovit cvetlični vrt z ribnikom in vodnjakom, vklesan v živo skalo, ki je ohranjen še danes.
V grajskem parku najdemo starodavne tulipanovce, rdeče bukve, hraste, sofore, platane in druge vrste dreves.
Žal je bila grajska oprema uničena ali izropana po 2. svetovni vojni, zato so le redki zapisi v kronikah in urbarjih priča o nekdanji slavi gradu.
V zadnjih desetletjih so z evropskim denarjem grad obnovili in v grajskih prostorih je sedež Krajinskega parka Goričko ter Informacijski center krajinskega parka treh dežel.
Prostori in pisarne Krajinskega parka so v vzhodnem traktu gradu, medtem ko so v pritličnem delu predstavljene delavnice domače obrti. Obiskovalci imajo priložnost spoznati črno kuhinjo z odprtim ognjiščem, žganjekuho, zeliščarstvo, tkalnico, kovačnico ter lončarsko in kolarsko delavnico.
V gradu je tudi obnovljena poročna dvorana, v kateri po zraku plavajo številne zgodbe o ljubezni, še iz pradavnih časov.
Fotografija: Niko Časar
