Podaj roke ne le naturi, ampak tudi kulturi

Rečni wellness, büjraši, langašijada ter kukorčne pogače je le del res bogatih doživetij, ki jih lahko dobiš, če se ustaviš v Beltincih.
Ne veš, o čem govorimo? Beri naprej!

Iz Beltinec brez tega, da boš srečal vsaj delček kulturne in naravne dediščine
sredi vsakdanjega življenja enostavno ne boš prišel.
Seveda se začne z beltinskim gradom - v njem je postavljena edinstvena razstava Zgodovina zdravstva v Pomurju, ki vam bo povedala zgodbo o razvoju in delovanju lekarništva tukaj.
Društvo starodobnikov in ljubiteljev starih koles Dimek je v parku ob gradu postavilo razstavo replik starih koles. Spoznaj, kako so razvili dvokolesa!
Park ob gradu je že več kot pol stoletja tudi prizorišče Mednarodnega folklornega festivala Beltinci, ki že 50 let ohranja in navdušuje s plesom, glasbo, starimi običaji, domačimi opravili, obrtjo in krajevno kulinariko.
Cerkev Sv. Ladislava je s posebno arhitekturo in skritimi zakladi zgodnje renesanse nekaj, kar je enostavno treba doživeti. Cerkev je eden najpomembnejših spomenikov arhitekture poznega 19. stoletja v Prekmurju. Stavba je sicer nastala že leta 1742, vendar jo je med leti 1893 in 1895 temeljito prenovil in razširil dunajski arhitekt Max von Ferstl. V Marijini kapeli je družinska grobnica rodbine Zichy. Okolico beltinske cerkve krasi pomanjšana kopija stebra sv. Teodorja v Benetkah, ob njem pa stoji še beneški vodnjak, ki je avtentični primerek iz 17. ali 18. stoletja.
V cerkvi je tudi poslednje počivališče zadnjih beltinskih grofov, v Marijini kapeli je namreč družinska grobnica rodbine Zichy.

Pred cerkvijo sv. Ladislava v Beltincih stoji obeležje, postavljeno ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Spomenik je sestavljen iz 27. stebrov, kar ponazarja število pomurskih občin, ki so povezane v enotno sporočilo. Stebri simbolizirajo pokončnost, vitalnost, vstajo prekmurskega naroda. Na njih so skulpture treh izpostavljenih narodnih buditeljev, dr. Matije Slaviča, Jožefa Klekla starejšega in Ivana Jeriča, ki jih je ustvaril kipar Mirko Bratuša.

Otok ljubezni je, ko si v Beltincih, nujna točka postanka.
Zakaj tako romantično ime? Zgodba iz ozadja je romantična, čeprav z ne preveč srečnim koncem.
Govori namreč o ljubezni med bogato grofico in revnim mlinarjem, ki se je zaradi predsodkov - da se ljudje modre plemiške krvi ne smejo poročati z navadnimi smrtniki - nesrečno končala. Mladenič si je vzel življenje, grofica pa ga je celo življenje ljubila in se ni nikoli poročila. Menda je bila še posebej naklonjena nesrečnim zaljubljencem, ki jih je rada poslušala in jim dajala nasvete o tem, da naj se ne prenaglijo z nekimi dejanji, ampak naj potrpijo, počakajo in tudi odpuščajo.

Na Otoku ljubezni je tudi plavajoči mlin na Muri - edini v Sloveniji in na otoku pripravljajo tudi Büjraške dneve.
Kdo so büjraši? Beseda prihaja iz stare besede bür, kar pomeni jez. Vendar Mure büjraši niso zajezili, ampak so utrjevali bregove, da reka ni poplavljala.
Delo büjrašev je bilo res težko in naporno. Med opravilom so si büjraši kar v naravi pripravili tudi malico. Zato ti na Otoku ljubezni še danes ponudijo büjraško malico ali »pajani krüj«. V pokritem kurišču si lahko na ognju popečeš rženi kruh, ga podrgneš s česnom in namažeš z zaseko; ali pa poješ kar tako. Zraven dobiš tudi »ljubezenski napoj« in prisluhneš romanci, ki je dala otoku ime.

V tkalski delavnici je razstavljeno orodje in pripomočki, ki so jih nekoč uporabljali pri ročni predelavi lanu.
Od nedavnega kopno z Otokom ljubezni povezuje nov most čez rečni rokav. Zraven mostu so terase, ki so namenjene druženju, na mostu pa sta dve srci, kjer je fotografiranje nujno!

Otok ljubezni pa lahko obiščeš tudi z avtodomom, saj imajo urejeno postajališče za avtodome s parkirnimi mesti, ki so opremljena z elektriko, urejena pa je tudi oskrbovalna postaja in dostop do pitne vode.

Poleg vsega omenjenega ti bodo v Beltincih povabili še rečni wellness - torej spust po njim tako ljubi reki - oziroma po Amazonki Evrope, kot jo imenujejo mnogi, pa številne kolesarske poti in sprehajalne možnosti. Skratka - iz Beltinec lahko odideš le s polnimi žepi doživetij!

KJE SMO
SLEDITE NAM
info@napocitnice.si
Vsi zapisi na tem blogu so avtorsko delo in ni dovoljeno kopirati, reproducirati in uporabljati brez avtorjeve privolitve.

OSTANI V STIKU S PREKMURJEM!
envelopemenucross-circle linkedin facebook pinterest youtube rss twitter instagram facebook-blank rss-blank linkedin-blank pinterest youtube twitter instagram