Destinacija za popolno doživetje Prekmurja - Hiša vina Cuk
Iščete res edinstveno izkušnjo v Prekmurju?
Potem je Hiša vina Cuk pravi naslov za vas!
Pod vodstvom srčne gospe Eve boste vstopili v svet, kjer se tradicija in razkošje prepletata v enem samem krogu razvajanja.
Degustacija
Hiša vina Cuk je znana po nepozabnem paketu doživetja! Priporočajo vam namreč, da si po degustacji privoščite še nočitev. Kar je skoraj nujno za sproščeno doživljanje vinske kleti. Naslednji dan pa boste v okolici našli več kot dovolj zanimivosti za potepanje.
Ste v družbi s prijatelji? Vas je več kot 10? Ne? Potem povabite še dva! Več vas bo, lepše vam bo. 🙂
In za skupine, večje od 10, ima Eva pripravljena poseben kulinarični tretma:
najprej vas čaka njihova izbrana penina - penina je njihova, torej boste lahko okusili prav njihovo odlično hišno penino -, skupaj z narezkom, sestavljenim iz lokalnih proizvodov. Za konec pa “češnja na torti” - domači “rejtaš”. Kaj je to?? Ja, vsega pa ne bomo povedali, pridite in se prepričajte, da je Eva mojstrica v peki rejtašev. In - četudi to prekmursko specialiteto že poznate, njeni rejtaši so vrhunski, tako da vam zagotovo ne bo žal!Degustacija tako vključuje tudi ogled njihove vinske kleti in priložnost, da okusite njihova vrhunska vina, ki jih pridelujejo ne le s strastjo, ampak tudi in skrbjo.
Le pokličite prej in se najavite, pa bo Eva vse uredila!
Lokalna ponudba
Hiša vina Cuk ponosno sodeluje z lokalnimi proizvajalci. Njihovi narezki in mesnine so sveži in okusni, saj so iz njihovega okolja. Tako podpirajo tudi lokalno gospodarstvo, predvsem pa omogočajo drugim, da okusijo prave, pristne prekmurske dobrote.
V Hiši vina Cuk ne strežemo kosil in večerij, saj smo specializirani za degustacije in nastanitev, za kar pa smo na voljo vse leto!
Udobna nastanitev
Hiša vina Cuk ponuja 7 sob in eno wellness sobo, kjer se lahko sprostite in si odpočijete. Na voljo imajo tudi počitniško hiško za tiste, ki si želijo več zasebnosti. Vaša gostiteljica Eva bo poskrbela, da se boste počutili kot doma. In če se odločite prespati pri njih, vas čaka odličen zajtrk, ki vas bo napolnil z energijo za nove dogodivščine po Prekmurju.
Izleti po Prekmurju in čez mejo
Po degustaciji in nočitvi si boste lahko privoščili številne izlete po okolici. Odkrivate lahko prelepo pokrajino, kulturno dediščino in okuse lokalnih jedi Prekmurja, ali pa skočite čez mejo, k sosedom, na Madžarsko ali Hrvaško! Obe državni meji sta le nekaj minut vožnje stran. In obe vredni, da se greste potepat tudi tja. Hiša vina Cuk pa je odlična izhodiščna točka za vaše nove nepozabne dogodivščine.
Na dvorišču posestva Passero stoji tudi krasna BUTIČNA TRGOVINA s čokoladnico.
Na dvorišču praktično izdelujejo čokolade! Ja res je! Noro doživetje!
Ko vstopite v trgovino, boste zagledali kako čokolade pri njih nastajajo.
V trgovini lahko kupite več vrst različnih čokolad, pralinejov, mesnine, pijače, sladke namaze, bučno olje, zaseko, bučni pesto, pražena bučna semena, domače marmelade, čokoladni namaz z lešniki, vina in različne darilne pakete.
Oglasite se pri njih v trgovini, v čokoladnici in seveda tudi v kavarnici, katere, ko pridete na dvorišče nikakor ne boste zgrešili.
Spoznajte del Goričkega na kolesu v okolici Moravskih Toplic.
Tokrat predstavljamo idejo za izlet za vse, ki Prekmurje radi raziskujete s kolesom. Vabimo vas, da se popeljete po idilični gorički pokrajini in uživate ob vožnji s kolesom na srednje zahtevni poti, dolgi približno 17 kilometrov.
Kolesarska pot Po bregaj (oziroma Po bregovih) vodi od izhodišča v Moravskih Toplicah skozi Martjance, Sebeborce, Andrejce, Zgodnje Moravce in nazaj v Moravske Toplice. Priporočamo vam postanek v Martjancih z ogledom cerkve sv. Martina, v kateri lahko občudujete freske Janeza Akvile in glavni Plečnikov oltar. Za okrepčilo na poti bodo poskrbeli številni ponudniki domačih prekmurskih jedi.
S kolesom boste na tej poti premagali višinsko razliko 150 metrov ob 10 % naklonu, kar pomeni, da je pot primerna za rekreativne kolesarje, ki tu in tam premagajo tudi delno zahteven teren. Za to pot so značilni daljši položnejši vzponi, na katerih vas bodo ob lepem vremenu pričakali s soncem obsijani griči.
Pripravljeni? Pozor, zdaj gremo na pot Po bregaj!
Jesenska doživetja za otroke v naravi na kmetiji Kocljevina.
Boste med krompirjevimi počitnicami obiskali Prekmurje? Ja!
Želite vašim otrokom omogočiti posebno doživetje, ob katerem bodo pozabili na pametne elektronske naprave in uživali v naravi, ustvarjali, kuhali, spoznali nove prijatelje? Ja!
Potem jih med krompirjevimi počitnicami pripeljite v Prosenjakovce, kjer se nahaja idilična eko-socialna kmetija Kocljevina, ki predstavlja stičišče različnih generacij in dejavnosti. V teh jesenskih dneh pa se bodo posvetili predvsem najmlajšim. Tako 30. oktobra ter 2. in 3. novembra v osrčju narave pripravljajo pester program za otroke na krompirjevih počitnicah. Vaši otroci bodo spoznavali živali na kmetiji, ustvarjali izrezljane buče za noč čarovnic, pekli kostanje, sodelovali na kulinarični delavnici peke slaščic na tematiko noči čarovnic in palačink, predvsem pa bodo uživali na svežem zraku v naravi, spoznali nove prijatelje in se zabavali ob igrah na prostem.
Ste za nekaj sladkega brez slabe vesti?
Potem se podajte na pohod po Sladki poti, ki združuje domače obrtnike večstoletne tradicije medičarstva in čebelarstva. Pri Medičarstvu Celec v Ratkovcih lahko ob spoznavanju zgodbe o družinski dediščini medičarstva peizkusite tradicionalne medenjake in lectova srca. Od tam vas bo pot vodila na eko kmetijo Vidov brejg z zeliščnim vrtom in do potočnega mlina v Berkovcih iz leta 1930, potem pa še do čebelarstva Kozic v Ivanjševcih, kjer si lahko ogledate unikaten pisani čebelnjak in se posladkate z medenimi izdelki. Del Sladke poti je tudi edinstvena učna Pot po Močvari v Lončarovcih, na kateri boste spoznali drevesa in grmovnice, živalski svet, mokrotne travnike in kulturnozgodovinske značilnosti naselja.
Sladka pot je srednje zahtevna pohodniška pot, speljana po asfaltni, makadamski in gozdni poti ter vam ponuja dve možnosti: daljšo, 12-kilometrsko pot, in krajšo, 10-kilometrsko različico poti. Za izhodišče pa lahko izberete Medičarstvo Celec ali vaško-gasilski dom v Ratkovcih.
Spoznajte torej res sladko stran Prekmurja in se podajte na Sladko pot.
Doživite romantični Otok ljubezni ob šumenju skrivnostne Mure.
Veliko je skritih, mirnih, neokrnjenih kotičkov, ki jih lahko najdete ob reki Muri. Občudujete naravo, reko ter življenje v in ob njej. Zaprete oči in začutite sapice toplega vetra na obrazu. Vdihnete sveži zrak in uživate v trenutku, poiščete svoj mir.
Lahko se tudi sprehodite skozi gozd, čez mostičke in posedite na klopcah ljubezni. Kje? Na Otoku ljubezni. Morda ste zanj že slišali, saj je priljubljena izletniška točka in kraj, ki ga radi obiščejo tudi domačini ali ga celo izberejo za lokacijo poročnega obreda. Otok ljubezni boste našli v Ižakovcih, dobre 3 kilometre jugozahodno od Beltinec.
Ta romantična destinacija poleg čutnega doživljanja narave ob sprehajanju po otoku, ki ga je reka Mura oblikovala z naravnim rečnim rokavom, ponuja še marsikaj. Tu se lahko rekreirate in zabavate, si ogledate muzej büjraštva s stalno zbirko orodja in predmetov, ki so jih krotilci Mure – büjraši uporabljali, ko je narasla reka prestopila bregove; če pa Otok ljubezni in Ižakovce obiščete sredi avgusta, lahko začutite, kako kraj živi in diha na prireditvi Büjraški dnevi.
Otok ljubezni v Ižakovcih predstavlja tudi eno redkih priložnosti, da se popeljete na drugi breg reke Mure z brodom, saj danes po njej vozijo le še štirje brodovi. Ob bogatem kulturnem in ljudskem izročilu pa Otok ljubezni ponuja tudi nekaj kulinaričnih posebnosti: büjraško malico oziroma “pajani” kruh, ribo na batu in ljubezenski napoj. Kdo ve, morda pa bo otok z ljubeznijo (ki gre menda tudi skozi želodec) očaral in začaral tudi vas, zato ga le izberite za vašo naslednjo izletniško destinacijo.
Z avtom, s kolesom ali kar peš do doživljajskega igrišča in broda v Krogu.
Ko vas pot pelje v Prekmurje, je prvi znak, da ste v tej pokrajini, prečkanje reke Mure z vožnjo čez enega izmed mostov. Danes večinoma z avtom, morda tudi s kolesom – nekoč pa so z enega brega reke na drugega vozili brodovi. Plovilo, sestavljeno iz dveh čolnov in lesene ploščadi, je privezano na jekleni kabel, napet med bregovoma reke, da ga med prečkanjem ne odnese rečni tok. Preko reke se pomika s pomočjo škripca, poganja pa ga tok reke. Enega zadnjih ohranjenih in delujočih brodov na reki Muri si lahko ogledate v Krogu, naselju v Mestni občini Murska Sobota. Brod v Krogu je bil leta 2022 obnovljen, ob ugodni višini vode v rečni strugi pa vas lahko po predhodnem dogovoru ob koncih tedna na prleški breg in nazaj zapelje brodar ter tako poskrbi za edinstveno doživetje ob obisku Prekmurja.
Ker je Krog od Murske Sobote oddaljen le nekaj kilometrov, je obisk broda lepa priložnost za kolesarski ali pohodniški izlet. Sicer pa se iz Murske Sobote usmerite proti jugozahodu in vas bo pot vodila po vasi Krog ter dalje po asfaltirani cesti ob poljih in skozi prijetno senco gozda. Vsem, ki Prekmurje obiščete z namenom rekreacije, priporočamo, da parkirate na parkirišču ob travnatem nogometnem igrišču ali pri lovskem domu in se s kolesi ali peš odpravite do broda.
Radovedneže bo ob poti razveselila učilnica na prostem, tiste bolj razigrane pa doživljajsko igrišče za otroke tik pred brodom, ki z domiselno podobo igral tematsko zaokroža obisk te morda turistom manj znane točke ob reki Muri. Najmlajše bo zagotovo najbolj razveselilo razigrano plezanje po lesenem igralu in igranje v murskih čolnih, poleg tega pa lahko v sklopu doživljajskega igrišča preizkusite delovanje mlinskega kolesa in spoznate kako iz vode dobimo energijo, se poučite o živalih, ki bivajo ob in v reki Muri, predvsem pa uživate v naravi ob pogledu na reko.
Ob petkih in sobotah popoldan ter ob nedeljah dopoldan si lahko ob lepem vremenu privoščite osvežilno pijačo v lokalu ob igrišču, za malico iz popotne torbe ali piknik pa so vam na voljo številne klopi z mizami, tako ob sami reki kot tudi ob doživljajskem igrišču. Ob Muri so urejene tudi poti, ki jih lahko izkoristite za sprehod ali kolesarjenje ter tako nadaljujete svoje raziskovanje Prekmurja na območju, imenovanem evropska Amazonka, ki združuje območje rek Mure, Drave in Donave ter je največji in najbolj ohranjen naravni rečni sistem v Srednji Evropi.
Gorička povest o dobrih vinih
Vinska klet Marof je zgodba Goričke vinorodne pokrajine in govori o bogati zgodovini, ki je na svoj pravi trenutek čakala več sto let. Je preplet preteklosti, narave in strastne zavezanosti izročilu. Goričko je namreč edinstven prostor z dolgo vinogradniško zgodovino, ki je bil do nedavnega neopažen v svetu vrhunskih vin.
Podjetnik Stanko Polanič je to skrito zakladnico vinogradniškega potenciala Goričkega prebudil. In Marof je rezultat. A Marof ni le vinska klet, je tudi in predvsem povezava z naravo, spoštovanje preteklosti in zazrtost v prihodnost.
Svoj prvi letnik vina pod njihovo blagovno znamko so v steklenice napolnili leta 2007.
Leto dni kasneje pa na mednarodnem ocenjevanju revije Decanter že prejeli prestižno nagrado za chardonnay Breg 2008.
Danes obdelujejo približno 100.000 trt na treh vrhunskih legah v Mačkovcih, Bodoncih in Kramarovcih. Njihove vinske vrtove krasi tudi najplemenitejša rdeča sorta - modra frankinja.
Leta 2018 je nemška revija Der Feinschmecker Marof uvrstila med najelitnejše vinske hiše v Sloveniji.
Priznanje in okušanje Stevena Spurrierja za njihovo vino Mačkovci modra frankinja, letnik 2013, pa je dokazalo, da so na pravi poti.
Vinar na Marofu, Uroš Valcl, vedno pravi, da si ne želi pridelati vina, ki je najboljše: “Želim pridelati vino, ki bi bilo najbolj iskreno. Da bodo ljudje iz celega sveta hodili gledat, kje raste trta, iz katere je bilo pridelano.”
A Marof ni le modra frankinja. Njihova vina so kombinacija strasti, natančnosti in ljubezni do podrobnosti. In še naprej si prizadevajo za izjemnost ob ohranjanju narave in upoštevanju vinarske tradicije.
Pridružite se jim na vinski poti, kjer vsaka steklenica Marofa pripoveduje svojo edinstveno zgodbo.
Oglejte si kleti, kjer zorijo vrhunska vina!
Ob nedeljah in ponedeljkih so odprti po predhodnem dogovoru, v torek, sredo, četrtek in petek med 10.00 in 16.00, v soboto pa med 13.00 in 18.00.
Po ogledu kleti boste okušali zgodbe goričkih gričev na Marofovi terasi, od koder je krasen razgled na vse vinograde.
Začutite razkošje Goričkega v vsakem požirku!
Ste ljubitelj golfa? Ali pa morda iščete popolno destinacijo za sprostitev v čudoviti naravi? Pridružite se nam na Golf igrišču Livada, kjer vas čakajo nepozabni golfski užitki in še termalni vrelci Term 3000!
Najdaljša luknja v Sloveniji
Začnite svojo golfsko avanturo tako, da se spopadete z izzivom najdaljše luknje v Sloveniji! To je igralno polje številka 9 na Golf igrišču Livada. Prava poslastica za izkušene golfiste, hkrati pa je primerna tudi za začetnike. Po nekoliko lažji prvi luknji boste deležni raznolikega terena z vodnimi ovirami, širokimi čistinami, zanimivo oblikovanimi zelenicami in zahtevnimi ledinami. Ta igralna luknja vas bo resnično navdušila.
Prelepa prekmurska narava
Ko igrate golf na Golf igrišču Livada, vas bodo spremljale neskončne, zelene prekmurske ravnice. Pogled na okolico je osupljiv, in to je resnično kraj, kjer se narava in golf združita v popolni harmoniji.
Petzvezdični užitki v Hotelu Livada prestige
Po naporni igri golfa si zaslužite razvajanje v petzvezdičnem Hotelu Livada prestige, ki je tik ob igrišču. Hotel ponuja umirjen hotelski bazen, wellness center, pristno prekmursko kulinariko in prostorne sobe z dobrodejno črno termomineralno vodo. To je popoln kraj za sprostitev in razvajanje po napornem dnevu na igrišču.
Primerno za vse golfiste
Ne glede na to, ali ste začetnik ali izkušen igralec golfa, je Golf igrišče Livada primerno za vse. Izkušeni igralci golfa radi priporočajo to igrišče drugim golfistom, saj ponuja raznoliko in izzivalno igro v čudovitem okolju.
Kaj torej še čakate? Rezervirajte svojo golfsko avanturo ob termalnih vrelcih Term 3000 in doživite popolno kombinacijo golfa, narave in razvajanja v enem najlepših kotičkov Slovenije. Vidimo se na igrišču!
Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih - edinstven spominski vrt brez primerjave
Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih je edinstven kulturni spomenik v Prekmurju in v Sloveniji. Ta osupljivi vrt ni le kraj botaničnega čudenja, ampak tudi ganljiv spomenik, ki slavi uporniški duh in mirno sožitje med ljudmi in narodi.
Obiščite ga; s svojimi edinstvenimi značilnostmi vas bo ta vrt zagotovo prevzel.
Ustvarjanje in nastanek vrta
Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih je začel nastajati po drugi svetovni vojni na posestvu družine Šiftar.
Šiftarjevi – oče Jožef, mati Apolonija in njuni trije sinovi, Franci, Jožef in Vanek, so bili napredna kmečka družina. Ko se je oče Jožef po prvi svetovni vojni srečno vrnil iz soške fronte, je v zahvalo skupaj s preživelim soborcem in sosedom na robu posestva postavil kapelico v gotskem slogu. Kapelica, ki stoji ob regionalni cesti iz Radgone v Mursko Soboto, je bila sprva posvečena spominu na padle vaščane v prvi vojni. Po drugi vojni pa je dobila še eno spominsko obeležje, posvečeno vsem, ki so padli v obeh vojnah, izgubili življenje v taboriščih, v ujetništvu in v zaporih.
Izvor vrta je ganljiv: mati Vaneka Šiftarja, prekmurskega intelektualca, je bila tista, ki je v vrtu vsadila prvi dve drevesi. Gre za vrbi žalujki, ki ju je zasadila v spomin na svoja dva sinova, ki nista preživela vojne. Vrbi žalujki predstavljata hkrati tudi njun simbolni grob, saj za pravega nihče ne ve. Tako je bil vrt zasnovan kot spomenik vsem tistim, ki so med drugo svetovno vojno trpeli.
Bogata botanična zbirka
Vrt se lahko pohvali z več kot 450. različnimi vrstami drevja in grmovnic, ki so jih darovali in posadili v spomin na trpljenje ljudi med vojno. Tu boste našli tako samonikle rastline kot tudi darovane rastline iz različnih koncev sveta. In prav za vsakim drevesom in grmovnico je zgodba in spomin na preteklost.
Drevesa so prišla iz krajev, kjer so potekali najhujši boji na Balkanu in v Vzhodni Evropi. Tako na Petanjcih raste drevo iz bojišča Pri Treh žebljih na Pohorju, iz Jasenovca, Rašice, Sutjeske, Kozare, Drvarja, Kočevskega Roga. Pa iz nacističnih taborišč Dachau, Belsen-Belsen, Mathausen, Ravensbrück, Oswiecim-Auschwitz, Gonars, Rab in okupatorjevih zaporov v Sloveniji in Srednji Evropi - iz Gramozne jame, Maribora, Stranic pri Celju, Jajinc pri Beogradu iin iz zaporov v Begunjah.
Vrt se razprtostira na 1,5 ha sonaravno urejenega dvoriščnega dela posestva družine Šiftar. V popisu drevnin najdemo več kot 450 različnih dreves, grmovnic, vzpenjalk in trajnic, od katerih je več kot 200 različnih vrst in sort dreves. V zbirki je več kot 100 listavcev in skoraj 30 vrst iglavcev.
Predmeti, povezanimi z grozotami
Vrt spominov in tovarištva je kraj, kjer preteklost oživi ne le s pomočjo dreves, ampak tudi skozi različne spominske plošče, umetniške skulpture in predmete. Zbirko spominskih dreves so namreč sčasoma dopolnjevali še z drugimi pomniki zgodovinskih prelomnic, z umetniškimi skulpturami in spominski predmeti, povezanimi z grozotami vojn. Tako boste na Petanjcih našli ožgano opeko iz Hirošime, okrvavljeno zemljo iz Mamaja pri Volgogradu, žlindro iz fašističnega krematorija v taborišču Crveni krst pri Nišu, kamen s krvave poti padlih jetnikov pri gradnji cest za okupatorja iz bližine mesta Bod na Norveškem; del oltarja razrušene cerkve v vasi Oradour sur Glane, kjer so Hitlerjeve enote junija 1944 pobile 634 prebivalcev in uničile vas, ter osmojen kapnik iz Postonjske jame.
Kulturna in zgodovinska pomembnost
Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih je kulturni spomenik, ki spominja na strahote vojne in spodbuja trajen mir. Skulpture, ki jih najdete tukaj, izražajo trpljenje vojn, nesmisel nasilja in upanje za boljšo prihodnost. Vsaka umetnina nosi globoko sporočilo, ki spominja na pomen miru in sožitja. O strahotah vojne, nasilja in množičnem trpljenju pričajo tri skulpture Milana Kristana: ženska, katere lik izraža grozo; figure štirih obešencev, ki z dvignjenimi rokami kličejo k uporu ter skulptura lista, ki simbolizira novo življenje. O množičnih pobojih civilnega prebivalstva in streljanju talcev pripoveduje krog treh skulptur nekdanjega rudarja Miloša Vlastiča. Skulpture nosijo naslove Človek in vzhajajoče sonce, Pred streljanjem ter Po streljanju, s katerimi je upodobil lastno usodo izgnanca in obsojenca na smrt. O boju za novo življenje, o graditvi mirnega sožitja med ljudmi in narodi pa govori skulptura Antona Kranjca v obliki bakle. Druga, poimenovana ‘Skozi trpljenje v lepše življenje’, ponazarja pretvarjanje orožja in vsega, kar služi ubijanju, v orodje, ki naj služi človeku za sožitje z naravo. Tretja skulptura ponazarja kmeta partizana, ki se po vojni vrne k svojemu plugu.
Skulptura ‘Prekmurski totem’ akademskega slikarja in kiparja Štefana Hauka, rojenega blizu vrta, v obliki cveta simbolizira neusahljivi vir življenja in ustvarjanosti; posvečena je ustanovitelju vrta in večplastno izraža vrednote in sporočila vrta.
Na vhodu v vrt vas pozdravi pesem Toneta Pavčka, ki je posvečena vrtu.
Obisk vrta
Obiskovalci imajo možnost, da vrt raziskujejo spontano ali pa uporabijo vodnik, ki jim bo razkril vse še tako skrite kotičke vrta.
Vrt sodi v zavarovano vrtno-arhitekturno dediščino in je vključen v Mrežo botaničnih vrtov in arboretumov Slovenije. Z vrtom upravlja Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. Tu ima sedež tudi Raziskovalna postaja Prekmurje Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Pripoved o miru in sožitju
Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih je pravzaprav pripoved o strpnosti, uporu in volji po graditvi boljšega sveta. Tu se prepletajo narava, kultura in zgodovina, ki ustvarjajo edinstveno izkušnjo za vsakega obiskovalca.
Obiščite ta poseben in edinstven kraj in se prepustite ganljivemu sporočilu, ki ga vrt prinaša. Postal je namreč kraj, kjer sta narava in človeška zgodovina stopila skupaj, da izrazita moč volje do miru in sožitja. Ne zamudite priložnosti, da doživite to izjemno izkušnjo; prevzela vas bo in navdihnila.
Zgodba prvega parka za kolesarje na Goričkem Tromeja ali - ljubimo adrenalin in naravo ter hkrati skrbimo za okolje ter mlade
Zgodba o tem, kako smo ustvarili prvi Kolesarski park na Goričkem, je precej zanimiva, čeprav je bila izvedba včasih prava zmešnjava. Kar nas ni odvrnilo od uredimo proge, ki bodo legalne. Do takrat smo namreč bili, če smo se hoteli ukvarjati s tem, prisiljeni v kršenje zakonov in temu smo hoteli narediti konec. Nihče ni v v tej prostočasni dejavnosti namreč popolnoma užival. In medtem ko smo brkljali po gozdovih Goričkega, smo opazili tudi nekaj divjih odlagališč smeti, kot da so ljudje prepričani, da je gozd tukaj zato, da je naš smetnjak! Hitro smo se odločili, da združimo naše avanture s čiščenjem smeti. Kasneje smo se pridružili tudi lokalnim skupnostim pri njihovih čistilnih akcijah. In tako smo začeli razvijati idejo o zavodu, ki ne bi bil namenjen le športu.
Imamo več ciljev, ki niso preprosti, so pa vredni, da se za njih potrudimo. To so razvoj športnih disciplin, ki so naravi prijazne, medgeneracijsko sodelovanje in poučevanje o življenju v naravi ter ustvarjanje turističnih priložnosti za celotno Goričko.
Imamo štiri čudovite kolesarske poti. Tri so različnih težavnostnih stopenj, četrta pa je pot za vzpon. Skupaj ponujamo približno 3 kilometre čistega užitka.
Kolesarski park Tromeja je odprt vsak dan od 9.00 naprej, vse leto. Pozimi lahko uživate do 15.00, poleti pa do 17.00 - naš odpiralni čas je namreč malo odvisen tudi od matere narave, seveda. Občasno moramo park zapreti zaradi vzdrževalnih del, vendar boste o tem vedno prej obveščeni. In vedno se držimo tistega pregovora: ni slabega vremena, so samo napačna oblačila. Močan veter pa je vedno izgovor za zaprtje, ampak verjamemo, da pravi ljubitelji gozdov to že vedo.
In kaj je še pomembno? Preden začnete svojo kolesarsko avanturo, prosimo, preberite pravila obnašanja v parku. Pišemo jih v treh jezikih - slovenščini, madžarščini in nemščini, pa še v angleščini, če želite. Ni izgovora! Vzemite si čas in vozite počasi. Vedno nosite čelado in drugo varnostno opremo, če želite. Bodite pozorni na druge kolesarje in če naletite na smeti, jih vzemite s seboj - to bomo še posebej cenili.
In ne pozabite, Smudovec, naša vzpona pot, je tudi primerna za pohodnike. Ko dosežete vrh na Sunčevon brejgi, lahko nadaljujete proti Tromejni ali poiščete druge poti navzdol. Toda prosimo, ne hodite po Divdži, Rdečki ali Lejpi.
Torej, pričakujemo kolesarje iz vseh treh sosednjih držav. Že zdaj nas obiskujejo navdušenci iz Avstrije in Madžarske, in tudi drugi turisti nam pišejo, kako komaj čakajo, da odkrijejo ta čudovit del Srednje Evrope.
In ne, ko pridete sem, vas nihče ne bo ustavil in zahteval plačila. Lahko pa na naši info tabli poiščete QR kodo in darujete prispevek po svoji vesti ali zmožnostih. Če bo takšen, recimo mu »fair play« model uporabe prog deloval, ga ne bomo spreminjali.
Kar se izposoje koles tiče, vam jih zaenkrat ne moremo izposoditi na tej lokaciji, vendar obstaja več možnosti izposoje v Murski Soboti, Kruplivniku in drugih krajih na Goričkem. Če želite, pa vam lahko uredimo dostavo koles ali servisiranje vaših lastnih. Naša kolesarska mreža je res dobro povezana, tako da smo pripravljeni na vse kolesarske avanture! Z našo pomočjo pa tudi vi!
11. avgusta 1999 se je zgodil popolni Sonček mrk.
Najbolje ga je bilo videti prav v Prekmurju in sicer v občini Šalovci in v občini Hodoš.
Prav v občini Šalovci so pojav organizirano opazovali na dveh lokacijah, in sicer v Budincih na hribu pri kapelici in v Čepincih na dvorišču nekdanje stražnice. Naj bi ga opazovalo od 30.000 – 40.000 ljudi.
Ob kapelici v vasi Budinci stoji informativna tablica, kamor se lahko zapeljete in si kraj popolnega Sončnega mrka tudi v živo ogledate.
Naslednji popolni Sonček mrk bo spet viden 3. septembra 2081.
V Budincih raste največji vzorčni nasad sadnega drevja in grmičevja v Evropi!
Na sedmih hektarjih si lahko v Budincih ogledate 1.400 zasajenih dreves in grmičevja, ki je vse jedilno! Ja! Čisto zares, čeprav se sliši neverjetno – kajti 1.400 je noro visoka števillka!
Gotovo še niste slišali za to posebnost sredi Goričkega! A ne moreš mimo, da ga pravzaprav ne bi opazil, saj se razprostira na sedmih hektarjih, v njem pa raste kar 1.400 (!!!) dreves ali grmovnic sadnega drevja in grmičevja. Vse vrste drevja in grmičevja, ki raste tam, je celo jedilno, gre pa za vrste, ki niso rezultat križanja ali pridobljene s pomočjo človeka.
Gre samo za naravne, oziroma, kot jih imenuje lastnik nasada, Pavel Beco, “divje vrste”, ki jih le redko kdo pozna, saj večinoma sadimo vrste, ki niso “divje”, ampak že “kulturne”.
Lastnik nasada, Pavel Beco, ki je prej živel v Švici, je po vsej Evropi po najrazličnejših drevesnicah zbral različne vrste in jih tukaj, na Goričkem zasadil na enem mestu.
Zbral je večinoma le jedilne vrste, ki jih bodo lahko obiskovalci tudi poizkusili, ob robu pa vseeno rastejo tudi nekatere strupene – za poduk, česa pa nikakor ne smemo dati v usta.
Na 70.000 kvadratnih metrih nega posebnega sadovnjaka si tako lahko ogledate – ali pojeste, če je kaj gor – vse mogoče sorte jabolk, huršk, češenj, višenj, sliv, pa tudi druge, manj znane sadne vrste kot so dren, borovnice, šmarna hrušica, nešplje, japonske kutine. Zasajene pa imajo tudi oljke, bezeg, jerebiko, lesko, murvo, brin, šipek, granatna jabolka, goji jagode in druge eksotične sadne rastline – recimo asimino, indijansko banano in še kaj. Vse jedilno!
Vsaka rastlina ima tudi majhno informativno tablico, na kateri piše njeno ime v treh jezikih - nemško, slovensko in madžarsko, pa tudi botanično ime rastline. Jedilne rastline imajo tablice rumene barve, strupene pa so seveda označene z rdečimi tablicami.
Pavel Beco je bil drugače učitelj, ki se s sadnim drevjem ukvarja za svoj hobi, vse skupaj pa je postavil z idejo, da ljudje pridejo, si vse pogledajo in se navdušijo nad “divjimi”, nekulturnimi rastlinami.
Tukaj sicer sadik ne bo mogoče kupiti; nekatere vrste, ki jih je najti v vzorčnem nasadu, pa bo mogoče kupiti v bližnji drevesnici, prav tako v Budincih. Drevesnico ima prijatelj, Alex Jakob, ki Pavlu pomaga vse skupaj voditi.
Ko se sedaj vozimo po Prekmurju opazimo na njivah zrele buče ali pa celo že buče, ki so njim pobrali semena. Če imamo srečo, vidimo tudi ljudi, ki semena iz buč pobirajo kar na njivi 😊, temu pravimo ročno trebljenje semena oljnih buč.
Buče iz katerih stisnemo bučno olje, imenujemo OLJNE BUČE oziroma buče belice in buče golice.
Prekmurci bučam pravimo TIKVI. Bučnemu olju pa TIKVIN OLI.
Slednje vsebujejo v semenu 48 do 55 % maščobnega olja in so v pridelavi vse bolj razširjene, tudi zato, ker semen pri predelavi v olje ni potrebno oluščiti. Za en liter olja je potrebno 2,5 do 3 kilograme suhih semen oziroma bučnic; bučnice se pred stiskanjem olja pražijo in zmeljejo. Bučno olje je kulinarična posebnost severovzhodne Slovenije, poleg tega pa je tudi varovalno živilo. Vsebuje velik delež polinenasičenih maščobnih kislin ter vitamina E in A.
Solato z bučnim oljem vam postrežejo skoraj v vseh prekmurskih restavracijah.
Z bučnim oljem si lahko popestrite tudi sladoled 😊.
Domov iz Prekmurja skoraj nihče ne odide brez vsaj enega litra bučnega olja.
Kupite jih lahko pri različnih ponudnikih, kateri so spodaj našteti. Ob cesti boste pa zagledali kar nekaj tabel BUČNO OLJE, zato kar zavijte in pokukajte k njim.
https://www.dajc-produkt.si/
https://www.kmetija-camplin.si/
https://www.kmetija-banfi.si/sl
https://shop.passero.si/sl/p/2-bucno-olje
https://www.moja-dejavnost.si/domace-bucno-olje-slovenija/oljarna-pojbic-pojbic-miran-sp/MM1GLWXt
https://kmetija-vlaj.si/
In še veliko drugih ponudnikov.
Rečni wellness za dušo in telo
Z Murskimi čolnarji se povežite z naravo in najdite notranji mir
Ste kdaj sanjali o pobegu iz vsakdanjega vrveža ter o tem, da bi pustili, da vas narava popelje na najbolj prijetno in čarobno potovanje? Naše Dokležovje je izjemno območje, kjer teče reka Mura popolnoma mirno in ležerno, obdana s širokim zelenim pasom nižinskega gozda. To je kraj, kjer se narava razkrije v svoji najbolj neokrnjeni obliki.
Naravno bogastvo
Tukaj boste doživeli naravo v vsej njeni veličini. Ohranjena rečna krajina s poplavnimi gozdovi, ki je prepoznana kot neprecenljivo naravno bogastvo, vas bo popolnoma očarala. To območje je del Nature 2000 in biosfernega območja Mura - Drava - Donava, kar pomeni, da je eno od najpomembnejših biotopov v Evropi in svetu. Zeleni trak živalskega in rastlinskega bogastva vas bo prevzel.
Reka Mura - vir navdiha
Reka Mura je srce naše regije in duša Prekmurja. Navdihuje umetnike, hrani pridne roke in nudi prostor za oddih in mir. Ponuja tudi veliko priložnosti za aktivnosti na prostem, gibanje in odkrivanje narave. Pristna lokalna kulinarična ponudba pa bo vaše brbončice razvajala z okusi teh krajev.
Dostopnost in raznolikost
Dokležovje je blizu avtoceste, zato je turist praktično takoj sredi zgodbe Murskih čolnarjev! Murski čolnarji povezujejo tudi več krajev in občin ob reki Muri; vsak kraj ima svojo zanimivo zgodbo, kulturno dediščino ter lokalno kulinarično ponudbo.
Čolnarjenje in več kot to
Murski čolnarji ponujajo več načinov dinstvenega doživetja reke Mure. Čolnarjenje po Muri je lahko družinski izlet, sproščujoča dnevna zabava, športno-naravoslovni dan za šole ali team building za podjetja.
Vodniki Murskih čolnarjev so izšolani, izkušeni ter licencirani - vse za vašo varnost. Svoje čolne skrbno vzdržujejo in zagotavljajo visoko stopnjo varnosti.
Prenočišča v naravi
Kmalu boste tudi lahko ugodno prenočili v prvem čolnarsko - kolesarsko - pohodniškem hostlu, ki ga čolnarji pripravljajo za t.i. prehodne goste ,ki bi si želeli dvo ali eno dnevno avanturo ali zgolj samo nočitev.
Zgodba, ki se širi
Zgodba Murskih čolnarjev pa se ne dogaja samo na enem mestu, ampak povezuje več krajev in občin ob Muri. Vsak kraj je prostor, kjer gostom predstavijo zgodovino, naravo ter lokalno kulinarično dediščino. Lahko pa raziskujete in okušajte tukašnje kraje tudi s kolesi in s pomočjo kulinaričnih doživetij. Priporočamo! Boste prav tako okusili veliko mero naše Mure.
Murskih čolnarji združujejo naravo, kulturo in doživetja. Želijo si samo eno - ponuditi nepozabno izkušnjo, kjer lahko odkrijete čarobnost reke Mure, se povežete z naravo ter doživite umirjenost in mir, ki ju prinaša ta čudoviti kraj.
Slišite?? Reka Mura vas kliče! Odzovite se njenemu klicu!
Prekmurje je naravnost idealno tudi za družine!
Ker popotnik, navdušenec nad potepanjem ali turist najlažje dá nasvet drugemu navdušencu nad odkrivanjem novega, smo poklepetali z Neno Poljanšek, ki je Slovenka, a živi v Franciji ter rada raziskuje Prekmurje!Preberite, kaj vse je že videla in kaj tako iz lastnih izkušenj priporoča drugim!
Nena: “V Prekmurje prihajamo najmanj enkrat letno, na obisk ali daljše počitnice k moji sestri na Goričko v Bokrače. Če je to krajši obisk za nekaj dni, smo največkrat kar doma, ko pa so počitnice daljše, pa imamo radi krajše enodnevne izlete po Prekmurju.
Do zdaj je ideje največkrat iskala moja sestra, zdaj pa smo odkrili zakladnico idej na spletni strani www.napocitnice.si, da bodo naše počitnice v Prekmurju še hitreje minile!”
Kaj si v Prekmurju že videla?
Nena: “Mislim, da smo se prav vsake poletne počitnice najmanj enkrat ohladili v Murskosoboškem kopališču, prav tako smo se sprehodili po Murskosoboškem parku okoli gradu, kopali in zabavali pa smo se tudi že v športnem parku na Expanu. Obiskali smo Doživljajski park Vulkanija, Učno pot na Tromeji, grad Grad na Goričkem, pa Bukovniško jezero z Vidovim izvirom. To poletje smo bili pa prvič na Sotinskem bregu ali na prekmurskem Triglavu, kot ga imenujejo, in na celodnevnem kopanju v Radencih! Ogledali smo si tudi že kolesarsko tekmo v kolesarskem parku na Tromeji. Pa da seveda ne pozabim na Bowling v Maximusu. Enkrat smo prišli tudi pozimi, takrat smo se drsali na zunanjem drsališču v Murski Soboti.
Velikokrat pa se odpravimo na pohode v okolici Bokračev, da se izognemo vožnji z avtomobilom.”
In kaj te je najbolj pritegnilo?
Nena: “Ker smo na počitnicah z otroki, se naše dejavnosti prilagajajo njihovi starosti in interesom. Najin najmlajši bi trenutno najraje preživel vse dneve na kopališču, “ta velika” pa na fitnesu v Expano. Glede na to, da se vsi radi razmigamo in preživimo čas v naravi, nas športne aktivnosti v naravi najbolj pritegnejo. Naslednji projekt bo pripeljati iz Francije naša kolesa, da se bomo lahko opravili še na kolesarske izlete po Prekmurju.
Drugače smo pa tudi ljubitelji glasbe in koncertov, tako da si poskušamo vedno ogledati tudi kakšen koncert ali na Soboških dnevih, pa tudi na koncertu v Veliki Polani smo že bili. Letos smo si ogledali tudi koncert v čudovitem ambientu v Panovcih 9 pri Križevcih, v sklopu Zvočnih barv.”
Kaj bi ti priporočala v Prekmurju v ogled drugim, predvsem družinam?
Nena: “Moram priznati, da nismo bili prav nikjer, kamor smo se odpravili, razočarani. Vulkanija je super za mlajše otroke! Expano je krasen, da se veliki in mali pošteno utrudijo, poleg tega lahko starši tam v miru spijemo kavico. 😉 Kopališče v Murski Soboti je dobra ponudba za ugodno ceno. Nasploh ljubitelji narave v Prekmurju ne boste razočarani; peš poti so primerne tudi za najmlajše otroke. Pa super športni poligon imajo - za male in velike - v Križevcih pri Ljutomeru, kamor smo prav tako že večkrat šli - vstop je brezplačen, imajo pa tudi mali bar za osvežitev v poletnih dnevih.
In hrana? Kaj od prekmurske hrane ti je najbolj všeč?
Nena: “Špricar! 🙂 Pa vsako leto se odpeljem domov z enim litrom bučnega olja iz Prekmurja, ki ga obožujem in ga pri nas ne dobim - domačega, seveda.
Glede hrane težko rečem, kaj mi je najbolj všeč, ker preveč radi jemo, še posebej kar nam drugi pripravijo. 🙂 Bograč je super, ga moram enkrat sama narediti, posolanka je slastna. Nisem pa najbolj navdušena nad Prekmursko gibanico; a to je samo moje mnenje - imam nareč raje Blejsko kremšnito, Verjetno zato, ker sem Gorenjka.“
S časovim strojem nazaj v prazgodovino
V občini Razkrižje na robu naselja Šafarsko stoji časovni stroj, ki je svoj čas ustavil v prazgodovini, natančneje 5 500 let nazaj.
Tam namreč stoji prazgodovinska naselbina Gradišče, ki prikazuje življenje pred več kot 5 tisoč leti.
Točno na mestu, kjer so arheologi našli ostanke lončenih posod iz bakrene dobe, kasneje pa še vrsto drugih predmetov ter odtise starodavnih stavb, so domačini postavili in rekonstruirali prazgodovinsko vas, ki si jo lahko ljudje ogledajo - in to brezplačno!
Pred več kot pet tisoč leti je namreč tukaj stala naselbina lesenih kolib, ki so bile prepletene s šibjem in ometane z ilovico, koče pa so bile pokrite s slamo ali trstiko. V sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Murska Sobota so Razkrižani tukaj postavili prazgodovinsko naselbino.
To zanimivo naselbino si lahko ogledate sami, brezplačno. Za skupine, ki se predhodno najavijo, pa domačini pripravijo prikaz življenja tedanjih prebivalcev, njihov način življenja, prehranjevanja – peko kruha v prapeči, obdelavo zemlje s kamnitim ralom, izdelovanje kamnitega orodja; v vse pa z veseljem vključijo tudi obiskovalce.
Predstava traja 45 minut in je res zanimiva vsem - tako otrokom kot vsem ostalim.
Pridite v času nazaj in podoživite naše prednike!
Vse aktualne dogodke spremljajte na spletni strani Občine Razkrižje TUKAJ.
Te zanima, kako se rojevajo pisane orhideje v zelenih rastlinjakih sredi idiličnih prekmurskih polj? V Dobrovniku obišči Ocean Orchids!
Zgodba se je začela na ljubljanski Biotehnični fakulteti, kjer sta se srečala Roman Ferenčak iz Prekmurja in Velenjčan Tomaž Jevšnik. Oba sta bila študenta agronomije, smer hortikultura. Med študijem sta se navdušila nad idejo gojenja rastlin v rastlinjakih, vendar ju je obisk Nizozemske še bolj navdušil.
Na Nizozemskem sta opazila ogromno rastlinjakov, ki so preplavljali krajino. In ko sta se vprašala, zakaj česa podobnega nimamo v Sloveniji, sta ugotovila, da za to res nobenega dobrega razloga!
Prekmurje, kjer sta se odločila postaviti svoj prvi rastlinjak, je bila njuna prva - in videti je, da idealna izbira. Je namreč na popolni geografski destinaciji - dovolj daleč stran od Nizozemske, da ne konkurirata istemu trgu, in dovolj blizu drugim, orhidej želnjih trgov.
Leta 2003 sta ustanovila podjetje Ocean Orchids in v samo dveh letih postavila svoj prvi rastlinjak, ki je meril kar 14.000 kvadratnih metrov. Leta 2006 so začeli proizvajati čudovite orhideje, predvsem vrste falenopsis. V naslednjih letih sta površino razširila na neverjetnih 40.000 kvadratnih metrov.
Pri Ocean Orchids pa ne gre le za kmetijsko podjetje. Imajo tudi čaroben tropski vrt, ki je nastal iz čiste želje turistov, videti, kje rastejo te eksotične rastline. Tropski vrt je zrasel iz skromnih 700 kvadratnih metrov na neverjetnih 1200 kvadratnih metrov.
Sredi Dobrovnika, sredi prekmurskih polj tako danes gojijo različne eksotične rastline, kot so banane, mango, vanilija in druge.
Ocean Orchids pa se lahko pohvali še z nečim - način, na katerega vzgajajo orhideje, jih uvršča med rastinjake, ki imajo najmanjši ogličnji odtis v Evropi.
Pridite in poglejte to zanimivo zgodbo, ki raste sredi prekmurskih ravnic!
Nepozabna vulkanska pustolovščina na Goričkem - Vulkanija
Če želite odkriti čarobni svet vulkanov na sodoben in interaktiven način, potem je Doživljajski park Vulkanija na Goričkem vaša destinacija. Vulkanija stoji na kraterju nekdanjega vulkana in ponuja nepozabno izkušnjo za vse generacije.
Doživljajski park Vulkanija je edina turistična točka v Sloveniji, ki vulkane predstavlja skozi VR očala in 3D filme s posebnimi efekti. To je izjemno doživetje, kjer obiskovalci potujejo skozi vulkansko podzemlje, spoznavajo supervulkane in občutijo posledice njihovega delovanja. Med potjo otipajo prave geode, se spustijo v magmatsko ognjišče in se nato s podzemnim 3D vlakom varno vrnejo na površje. Med tem potovanjem jih spremlja prijazni krtek Oli, ki jim razkriva zanimivosti o vulkanih.
Mineral olivin in geološki muzej
V sklopu Doživljajskega parka Vulkanija lahko obiskovalci spoznajo tudi mineral olivin, ki je predstavljen v geološkem muzeju. Vozijo se lahko z Oli vlakom v kamnolomu bazaltnega tufa, kjer ta mineral vidijo v živo!
Panoramska vožnja s turističnim vlakom
Nepozaben je tudi izlet s cestnim turističnim vlakom po vulkanski pokrajini. Na poti se ustavijo v kamnolomu bazaltnega tufa, kjer obiskovalcem odpre prelep pogled na krater nekdanjega vulkana in vulkansko pokrajino. Občudujejo lahko tudi najvišji vrh Goričkega - Sotinski breg ter avstrijski del vulkanske pokrajine.
Vulkanija in geološka preteklost
Doživljajski park Vulkanija ponuja vpogled v geološko preteklost tega območja, ki jo je oblikoval Gorički vulkan pred 3 milijoni let. Obiskovalci bodo odkrili, kako se je vulkanska kamnina uporabljala za gradnjo hiš, cest, mostov in drugih objektov ter kako je iz nje zgrajen grad Grad, geološki muzej in druge okoliške hiše.
Raznolika narava okoli Vulkanije
Okoli Doživljajskega parka Vulkanija vas čaka čudovita narava, ki privablja pohodnike in kolesarje. Sprehodite se lahko po kamniti poti do gradu Grad, ki vodi mimo cerkve, ter opravite del poti po kraterju nekdanjega vulkana. Obiskovalci lahko peš raziskujejo kamnolom bazaltnega tufa in se sprostijo ob Kačovi mlaki, kjer se lahko posedijo med visokimi stenami bazaltnega tufa.
Olijeva vulkanska pot
Za tiste, ki si želijo celoten pustolovski paket, je na voljo Olijeva vulkanska pot, dolga 11 km. Vsako leto v maju poteka voden pohod po tej poti, ki vam omogoča raziskovanje vseh čudes vulkanske pokrajine Goričkega.
Doživite nepozabno vulkansko pustolovščino na Goričkem in raziskujte čudovite naravne in kulturne značilnosti tega edinstvenega kraja. Vulkanija in Doživljajski park Vulkanija vabita, da odkrijete skrivnosti vulkanov na popolnoma nov in izjemno zanimiv način.
Doživljajski park Vulkanija se nahaja v vasi Grad na Goričkem.
Oli vas pričakuje!:)
O dveh tromejah v Prekmurju ali kako je fino hoditi po prekmurskih gozdovih.
Radi hodite?
Ja, seveda! Kdo pa ne! A vaši otroci?! Nič hudega!
Pripeljite jih v Prekmurje, v prekmurske gozdove in na gozdne poti, ki jih pri nas ne manjka in hitro bodo v noge dobili nadušenje nad hojo in pohodi.
Ena od zelo zanimivih gozdnih poti, ki jih nekateri uradno imenujejo tudi “gozdna učna pot” je tudi pot z imenom Trojmejnik, ki je dobila ime po točki, ki je edinstvena.
Tromeja je namreč tista točka, kjer se stikajo točke meja treh držav. V Sloveniji imamo tri tromeje, kar dve sta v Prekmurju.
Prva tromeja je na Goričkem, v občini Kuzma blizu Trdkove, kjer je tromeja med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Ta tromeja je zaznamovana s piramidastim kamnom iz leta 1924 in ima tudi svoje ime: Tromejnik, Dreilanderecke oziroma Harmashatar.
Na drugi tromeji - med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško - pa se konča tok Ledave, saj se tukaj izlije v Muro.
Prav do prve tromeje oziroma ogromnega kamna, ki so mu dali ime Tromejnik, vodi gozdna učna pot, ki je odlična za kratek pohod. Tak, ko katerem šele dobiš “lušte” po pravem pohodu.
Gozdna učna pot Tromejnik leži v majhni prekmurski občini z zanimivim imenom - Kuzma in sicer v kraju s še bolj zanimivim imenom Trdkova.
Omenjena gozdna pot je dolga malo več kot dva kilometra in pol in jo - če hodite hitro, lahko prehodite v eni uri; nek normalen tempo pa bo od vas zahoteval malo manj kot dve uri. Po poti vas bo vodil nihče drug kot gozdni dedek - ježek seveda! -, ki ima za vas pripravljenih 13. postankov, na katerih boste uporabili vsa svoja čutila.
Da je pot še bolj atraktivna za otroke, si lahko ti po poti že vse od začetka pomagajo s posebno aplikacijo, s pomočjo katere vas bo ježek pomagal usmerjati po poti vse do srečnega vrha.
Kjer vas čaka veeeelik kamen, oblike piramide, ki je na točki, kjer se stikajo meje treh držav: Slovenije, Avstrije in Madžarske. Na vrhu je kar nekaj klopi v prijetni senci in lahko se v par minutah sprehodite skozi vse tri države! Ha, kako kul je pa to!
Potem pa se lahko odločite, ali boste malicali na Madžarskem, se ohladili v Avstriji in sok spili v Sloveniji, ali pa ravno obratno - vas malica čaka v Sloveniji, tekoča osvežitev na Madžarskem in senca v Avstriji.
Spust je še posebej zanimiv, saj na koncu gozdne poti na vse čaka veliiika nagrada - dejstvo, da ste premagali lenobo in ob tem celo uživali.
Dobrodošli zato na Tromeji!
Pozor! Vsi, ki radi namakate … trnke!
Prekmurska jezera in ribniki čakajo, da ujamete kapitalca!
Si strasten ribič ali ribička? Pobegni od vrveža vsakdanjega življenja in se potopi v mirno in sproščujoče okolje narave!
Prekmurje z bogatimi jezeri in ribniki je pravi raj za ljubitelje rib! Pridi in doživi nepozabno izkušnjo ribolova, ki bo prebudila tvojo strast do narave in te očarala s svojo lepoto.
Prekmurje je dežela vzhodne Slovenije, ki je znana po svoji edinstveni naravni krajini in bogatem ribjem svetu. Vode, kot so Ledavsko jezero, Soboško jezero, Bukovniško jezero, Hodoško jezero, Gramoznica Ivanci, ribniki v Bakovcih in ribnik Dobrovnik, vabijo ribiče vseh vrst, da se prepustijo svojim strastem in uživajo v ulovu.
Ledavsko jezero, ki je v res slikovitem okolju, vas s svojo čistostjo in bogastvom različnih vrst rib očara prav vsakega.
Soboško jezero - kličemo ga tudi Soboško morje - je biser Prekmurja, ki ne ponuja le odlične ribolovne izkušnje, ampak je ob njem še stotine možnosti za druge aktivnosti.
Bukovniško jezero je res pravi kraj za sprostitev in osredotočenost na ribolov.
Hodoško jezero, ki ponuja tudi čudovite razglede na zeleno pokrajino, vabi ribiče, da se podajo na lov s svojo mirnostjo.
Gramoznica Ivanci, ribniki v Bakovcih in ribnik Dobrovnik so prav tako priljubljene destinacije za ribolov v Prekmurju. Te lokacije ponujajo različne vrste rib, od šarenk, krapov do somov, kar bo navdušilo vse ribiške navdušence.
Vse te čudovite destinacije imajo dobro urejene ribolovne cone, kjer boste lahko uživali v svojem hobiju v popolnosti. Obdani z naravo in spokojnostjo, boste lahko našli svoj mir in se popolnoma osredotočili na to, kar imate najraje - ribolov. Poleg tega pa boste lahko deležni tudi prijaznosti nas, lokalnih prebivalcev, ki vas bomo sprejeli s toplo dobrodošlico in vam z veseljem pomagali pri vseh vprašanjih ali nasvetih.
Ne glede na to, ali si izkušen ribič ali pa šele začenjaš svojo ribiško pot - Prekmurje ponuja edinstveno izkušnjo, ki te bo prevzela. Ne zamudi priložnosti in se podaj na nepozabno pustolovščino v svet ribolova v Prekmurju!
Tako malo je potrebno, le palica, ti in to, da prideš v Prekmurje, pa lahko doživiš trenutke, ki jih boš ohranil v spominu za vedno!
Prekmurje te čaka z odprtimi vodami, bogatimi ribami in nepozabno lepoto narave. Pridi in odkrij, zakaj je Prekmurje prava destinacija za vse ljubitelje ribolova! Rezerviraj svoje ribiške palice, pripravi vabe in pridi v ribolovni raj Prekmurja!
Karte za vsa jezera lahko kupite na strani https://www.ribiskekarte.si/.
Prebuja čutila in omogoča popolno sprostitev - destinacija Moravske Toplice
Najdi nepozabno kombinacijo naravnih lepot, kulinarike, aktivnosti in sprostitve!Turisti in izletniki se, tako kot štorklje, vedno znova vračajo na destinacijo Moravske Toplice, saj jih navdušuje več adutov: pokrajina, kolesarjenje, gastronomija in edinstven mir, ki ga najdejo pri njih.
Ne odlašaj več, odpravi se na nepozaben izlet, krajši oddih ali dolge počitnice v občino Moravske Toplice.
Moravske Toplice so za Prekmurje velika občina, ki leži med neskončno ravnico Ravenskega in Dolinskega ter je obdano z ohranjenim naravnim območjem Goričko, ki ga varujeta Natura 2000 in Krajinski park Goričko.
Pridi torej po nepozabno doživetje, ki bo prebudilo tvoja čutila in ti omogočilo popolno sprostitev. Kaj vse lahko počneš?
Odgovor na to je doooolg, in je odvisen od tvojih želja in interesov. Ampak tu je nekaj predlogov:
Ste že spoznali čarobno vodno lepotico, ki so ji že nekoč pripisovali posebno čudežno moč, saj naj bi ljudem, ki so si z vodo iz izvira na hribčku nad jezerom spirali oči, izboljšal vid, nekateri pa naj bi tudi spregledali?
Govorimo o Bukovniškem jezeru, umetnem jezeru, ki je nastalo z zajezitvijo potoka Bukovnica in o izviru Svetega Vida, ki je malo stran od kapele svetega Vida, v gozdu nad jezerom. Da je to območje res prepleteno s čudežnimi energijami, so ugotovili tudi radiestezisti, ki so okrog jezera odkrili in označili 26 energijskih točk, ki lahko ljudem pomagajo pri različnih nevšečnostih.
Drugače pa je jezero zelo primerno za ohladitev sredi najbolj vročega poletja, saj je sredi gozda, južno od naselja Bukovnica in okoli njega teče tudi gozdna učna pot, ki se začne nad ribiško kočo in je dolga kilometer in 700 metrov. Ob jezeru, ki je globoko približno tri metre - ponekod največ osem - boste srečali tudi veliko ribičev, otroci pa bodo obiska jezera in bukovniškega gozda najbolj veseli, saj je prav tam atraktiven Pustolovski park Bukovniško jezero, kjer tako otroke kot pogumne starše čaka neomejena zabava v plezanju!
V pustolovskem parku z navdušenjem poleg otrok in družin sprejmejo tudi šolske skupine ali skupine sodelavcev, ki si želijo dober in učinkovit teambuilding.
Tudi Prekmurje ima najvišji vrh! Sicer ni pretirano visok - gre za 418 metrov nadmorske višine - pa vseeno. To je Sotinski breg, ki je najvišji vrh Prekmurja; Prekmurci so ga poimenovali tudi “Kugla” oziroma “Prekmurski Triglav”.
Na Prekmurskem Triglavu so bili zgradili še 14 metrov stolp, s katerega se je videlo še dlje, je pa jeseni leta 2022 stolp pogorel.
Vseeno boste ob jasnem vremenu s Kugle videli velik del severovzhodne Slovenije, del Avstrije, Madžarske in Hrvaške!
Novembra 2006 pa so na Sotinskem bregu postavili avtomatsko meteorološko merilno postajo. Vremenska koča in vetrovnik beležita meteorološke podatke za Agencijo Republike Slovenije za okolje.
Le dva metra nižji od Sotinskega je Serdiški breg - ki mu rečejo tudi Rdeči breg - in je torej visok 416 metrov. Zakaj “rdeči”? Ker je tam menda prst rdeča. Na drugem najvišjem vrhu Prekmurja je tudi majhna brunarica in nekaj klopi, da se lahko usedete in uživate v pogledu in krasnem zraku.
Tam, kjer raste najboljša gibanica, v Hiši gibanice!
Nisi vedel? Da gibanica raste??
Seveda, kako, da ne? V Hiši gibanice ti bomo pokazali, kako zrasteta dve zelo
kulinarično posebni sladici - prekmurska in prleška gibanica.
Poznaš?
Poznaš obe?
Dejstvo je, da imata obe vsaj eno skupno lastnost: domače, pristne prekmurske in prleške sestavine, ki jih pridne roke preoblikujejo v nekaj tako slastnega kot je gibanica.
Da je še nisi poizkusil?
Katere? Prleške ali prekmurske? Nobene?!
Ojoj - potem pa brž v Renkovce!Pokliči in se prej naroči za obisk, saj ti bodo ne le povedali, tudi pokazali ti bodo, iz česa, zakaj in kako zraste najboljša gibanica - pa najsibo prekmurska ali prleška.
Ne bodo pa le kazali; gibanice je namreč potrebno tudi božati!Zato se pripravi na res posebno razburljivo doživetje, polno strasti in drugih slastnih stvari.
Hiša gibanice stoji na principih socialnega podjetništva, saj se odgovorno vedejo tudi do pri njih zaposlenih invalidov, lokalnih dobaviteljev in lokalne skupnosti.
V Hiši gibanice pa lahko kupite še vse izdelke blagovne znamke Hudo dobro - od slanih do sladkih: olupljene jabočne in hruškove krhlje, sadne trakce, kekse z jabolki, bučnimi semeni, čokolado in ovsenimi kosmiči, pa jabolčno čežano in jabolčno čežano s črnim ribezom, omako s paradižnikom in najrazličnejše krekerje - vse je izdelano ročno in iz domačih sestavin, zato je - Hudo dobro!
Več na: https://www.hudo-dobro.si/hisa-gibanice.html
Zaplavajte v legendi, obiščite poletno mestno kopališče v Murski Soboti!
Mestno kopališče, ob katerem so zrasli Sobočanci in mnogi drugi Prekmurci, je nekaj najlepšega, kar lahko doživite sredi razgretega poletja!
Od junija pa vse do septemba vas pričakuje ne le prijetna vodna osvežitev, ampak predvsem veliko sence, saj je mestno kopališče tik ob Fazaneriji, kjer raste edina prava senca - senca mogočnih, starih dreves. In vedno boste našli kotiček, kjer se boste lahko spočili po vragolijah v štirih bazenih - olimpijskem bazenu, bazenu, ki ga vsi kličemo “stari”, otrok pa ne boste pogrešali, saj bodo ali v togobanskem bazenu in na toboganu ali pa v otroškem bazenu. Vsi, ki ste virtuozi v skokih v vodo, pa lahko zablestite v skokih iz skakalnega stolpa - z višine dveh metrov in pol, lahko pa tudi s treh metrov!V hladni senci so tudi igrišča za odbojko na mivki - kar pet jih je, seveda pa si lahko privoščite tudi osvežitev v obliki pijače in hrane, ki jo kupite na kopališču.
Odprto vse dni v tednu! Od jutra - 9.00 - do večera do 20.00.
Morja zlata, mimo katerih se peljete, kar kličejo, da se potopite vanje in naredite eno ali dve nepozabni fotki! Če imate oblečeno kaj modrega, bo pa to šlo viralno!
Drugače pa so ta nepregledna zlata polja polja oljne ogrščice, poljščine, ki je namenjena pridelavi rastlinskega olja, biodizla ter goriva za pogon dizelskih motorjev.
Redkokdo se še spomni, da so včasih to olje uporabljali za olja za svetilke in mazanje strojev, sploh ga niso jedli! Olje pa je bilo - za razliko od današnjega, ko je tudi olje zlate barve - zeleno, saj so bile nekdanje sorte stare, malo drugačne in so tudi zaradi načina pridelave dajale olje, ki je imelo nežno zeleno barvo.
Vijolični lepotec, ki kraljuje na prekmurskih poljih, osvoji prav vsako oko.
Kmalu pa bo osvajal tudi brbončice, saj je vijoličasti mak - za razliko od rdečega, ki je poljski in je pravzaprav plevel - vrtni mak, ki ga gojijo zaradi zrnja.
Zdaj veste, od kod prihajajo najboljše makove potice in seveda tudi najboljše prekmurske gibanice! S prostranih prekmurskih polj.
Vodna lepotica, ki se iz tipične visokogorske reke spremeni v malo počasnejšo, a še vedno mično gospodično, ki je ne more pozabiti nihče, ki se sreča z njeno energijo.
Mura izvira v Visokih Turah v Avstriji, v avstrijski zvezni deželi Salzburg in najprej teče po ledeniški dolini Lungau, nato pa vstopi v zvezno deželo Štajersko in po njej mimo Gradca ter Lipnice priteče do mejne Gornje Radgone. Prečka Slovenijo in pri Razkrižju vstopi na Hrvaško, teče po hrvaško-madžarski meji in se pri Legradu združi z reko Dravo.
O izvoru imena te prekrasne reke si etimologi niso enotni. Razvilo bi se lahko iz slovanske besede za temen, črn, kar naj bi se ohranilo tudi v besedi muren ali poimenovanju “mura” za žival temne barve. Tako naj bi ime Mura pomenilo “temna voda”.
Mura je že stoletja mejna reka in je za Prekmurce včasih pomenila izrazito, težko prehodno prepreko.
Na avstrijskem delu Mure deluje 22 hidroelektrarn z instalirano močjo več kot 10 MW. So večinoma pretočnega tipa.
Na slovenskem delu Mure je samo Mala hidroelektrarna Ceršak z instalirano močjo 0,66 MW.
Ob reki Muri je izjemno bogat poplavni svet z značilno floro in favno, ki ga varuje UNESCO kot biosferno območje v petih državah.
Leta 2021 pa je postal biosferni rezervat reke Mure v Sloveniji tudi del širšega biosfernega rezervata petih držav pod naslovom Five country Biosphere Reserve Mura-Drava-Danube (Austria, Croatia, Hungary, Serbia, Slovenia) in obsega največji in najbolje ohranjen rečni sistem v Srednji Evropi. S tem želijo ustvariti model mednarodnega sodelovanja pri upravljanju povodja.
Fotografija: Niko Časar
Bela štorklja je velika, dolgonoga ptica, ki je doma v Prekmurju in ima za nas poseben pomen.
Štorklje so veliki, lepi ptiči z dolgimi krepkimi kljuni. Te prelepe ptice naseljujejo mnoge regije, tudi v Sloveniji jih je najti v več pokrajinah, v Prekmurju pa so bile včasih pogostejše, kot so danes, ko njihovo število pada.
Nekdaj so menili, da so štorklje monogamne, vendar to drži le delno. Partnerja lahko po selitvi zamenjajo in se selijo brez njega. So pa na svoje gnezdo navezane prav toliko kot na partnerja. Njihova gnezda so prava arhitekturna mojstrovina in jih štorklje uporabljajo mnogo let.
Štorklje imajo zanimiv način komuniciranja v gnezdu. Poleg tega imajo prefinjen okus pri hrani, saj se prehranjujejo z žabami, ribami, žuželkami, deževniki, malimi pticami in majhnimi sesalci. Znane so tudi po svojih jadralnih sposobnostih. Pri letenju izkoriščajo toplotne zračne tokove, s čimer prihranijo ogromno energije.
Mitološki in kulturni pomen štorkelj je izredno velik, predvsem zaradi njihove velikosti, monogamije in zvestobe gnezdu.
Bela štorklja je recimo simbol Haaga na Nizozemskem, neuraden simbol Poljske, kjer gnezdi četrtina parov štorkelj v Evropi, ter neuraden simbol Prekmurja v Sloveniji.
V zahodni kulturi je bela štorklja simbol rojstva. V preteklosti, ko je bilo govoriti o spolnosti in razmnoževanju tabu, so starši otrokom razlagali, da jih je prinesla štorklja.
Verjeli so namreč, da so štorklje prinašalke sreče in blaginje.
V popularni kulturi se pogosto pojavlja slika štorklje, ki nosi otroka. Drobne rožnate ali rdečkaste madeže, ki se pojavljajo na vekah, med očmi, na zgornjem delu lica in na vratni gubi nekaterih novorojenčkov, so občasno imenovani "štorkljini ugrizi". Kljub znanstvenemu znanju o razvoju žil so ti madeži ostali del prikupnega mita.
Bela štorklja je čudovit in pomemben ptič, ki nas navdaja z občudovanjem in globokim spoštovanjem.
S svojo prisotnostjo in simboliko napolnjuje Prekmurje ter nas spominja na lepoto narave in čarobnost življenja. In - če se malo pošalimo - če pridete v Prekmurje in vidite štorkljo, vam bo to prineslo srečo!
Kar preverite … 😉
