Le streljaj od Gornje Radgone se med griči Slovenskih goric dviga mogočen grad. To je grad v Negovi – kraj, kjer se stoletja stara zgodovina prepleta z modernimi doživetji, skrivnostmi in naravno harmonijo.
Tam, kjer čas teče drugače
Negova, starodavno naselje, ki ga zgodovinski viri omenjajo že davnega leta 1106, leži na terasi nad dolino Ščavnice. Že dolgo pred prihodom Rimljanov je bilo to območje polno življenja. Arheološke najdbe, kot so bronaste sekire, halštatske čelade z venetskimi napisi in rimske gomile, pričajo o izjemnem pomenu kraja. A kralj med vsemi ostaja grad Negova, arhitekturna mojstrovina, ki ni le zamrznjen spomin, temveč živ, dihajoč prostor, poln zgodb, dogodkov in energije.
Grad, ki skriva več kot le kamnite stene
Prvič omenjen leta 1425, je grad skozi stoletja doživljal vzpone in padce, a njegova moč in simbolika sta ostali. Danes vas v obnovljenih grajskih sobanah pričakajo številne vsebine – od razstav in umetniških del do sob, posvečenih pomembnim lokalnim osebnostim, kot je spominska soba akademika dr. Antona Trstenjaka. Pranger pred vhodom pa vas opomni, da je na tem mestu nekoč delovalo najstarejše sodišče na tem območju.
Če pa imate raje interaktivna doživetja, vas čaka nekaj res posebnega.
Mistični grajski izziv – escape room, ki ga še dolgo ne boste pozabili
Ste kdaj želeli rešiti grajsko skrivnost? Zdaj imate priložnost!
Mistični grajski izziv je igrifikacija z elementi sobe pobega, kjer Apolonija, prijazna zeliščarka in varuhinja grajske energije, potrebuje vašo pomoč. Potres je zmotil naravno energijo okolice in le vi lahko pomagate najti črke uroka, ki bodo obnovile ravnovesje!
V dveh urah vas čaka deset izzivov, ogromno zabave in nepozabno raziskovanje vseh kotičkov gradu. Primeren je za pare, družine, prijatelje ali celo za team building – vse, kar potrebujete, je radovednost in malce poguma.
Zeliščni vrt in energetski mir
Če želite dan zaključiti v bolj umirjenem duhu, vas bo navdušil zeliščni park v sklopu grajskega kompleksa. Vonj mete, sivke, melise in rožmarina vas bo popeljal v svet sprostitve, kjer narava zdravi in umirja. Tu čas teče počasneje – vsak vdih je bogat z naravno energijo in vonjem pomirjujoče tradicije.
Kulturni utrip med zidovi
Grad Negova ni zgolj muzejski eksponat. To je prostor, kjer se dogaja marsikaj.
Festival ljubezni, zeliščarski dnevi, srednjeveški dan in številne druge prireditve skozi leto napolnijo grajski kompleks z glasbo, okusi in smehom. Ob tej priložnosti lahko okušate penino s Penina fejsta ali se udeležite tematskih vodenj, ki bodo zgodovino prepletla z lokalnimi legendami.
Grad je tudi uradni FIAP center za fotografijo, kar pomeni, da boste med obiskom ujeli kar nekaj umetniških pogledov skozi objektiv.
Poroka, ki si jo boste zapomnili za vedno
Če načrtujete poroko in iščete ambient, ki združuje romantiko, eleganco in unikatnost, potem ste ga pravkar našli. Renesančna dvorana ali grajsko dvorišče pod zvezdami? Dodajte grajsko gospostvo in vonj zelišč – in vaš dan bo dobesedno pravljičen.
Aktivno, zeleno in trajnostno
Za tiste, ki ne morejo brez gibanja, ponuja okolica gradu odlične možnosti za kolesarjenje in pohodništvo, vključno z izposojo električnih koles. Le nekaj korakov stran se razprostira Krajinski park Negova, katerega del je tudi gra, blizu pa je tudi Negovsko jezero, idealna izbira za sproščene sprehode, opazovanje ptic ali romantični piknik ob vodi.
In če želite še več znanja o naravnih bogastvih območja – mineralnih in termalnih vodah ter mofetah – je na gradu v nastajanju tudi info-interpretacijski center, kjer se bo znanje prelilo v izkušnjo.
Čas je za izlet – na grad Negova!
Če ste si to pomlad ali poletje obljubili, da boste več raziskovali domače kraje, je grad Negova res popolna izbira. Združuje vse tisto, kar iščemo v popolnem izletu: zgodovino, pustolovščino, sprostitev, naravo in odlične lokalne zgodbe.
Grad je odprt od aprila do novembra, od četrtka do nedelje, med 10.00 in 17.00.
Cene so dostopne, doživetja neprecenljiva.
Pridite z družino, partnerjem, prijatelji ali sami – vsak bo odnesel nekaj zase.
In - ne čakajte. Prebudite raziskovalca v sebi in si rezervirajte dan za obisk gradu Negova. Apolonija vas že čaka!
V bližini najdete zanimive destinacije vredne obiska zato klik TUKAJ.
Fotografije: Sabina Cipot
Si predstavljate kraj, kjer spokojnost reke Mure objema slikovite poti, medtem ko v daljavi odmeva topot konjskih kopit?
Dobrodošli v Zaton na Petanjcih – neodkriti dragulj ob Muri, ki ponuja popolno ravnovesje med naravno dediščino in aktivnim oddihom.
Naravni biser v srcu Prekmurja
Zaton na Petanjcih leži v osrčju občine Tišina, kjer reka Mura s svojimi mrtvicami ustvarja edinstvene ekosisteme. Ena izmed njih je mrtvica Zaton, ki je bila s projektom Natura Mura obnovljena in danes predstavlja ključno zatočišče za raznolike vodne in obrežne vrste.
Obiskovalci lahko tukaj opazujejo pestro živalsko družbo, od kačjih pastirjev in vodnih hroščev do redkih vodnih ptic. Posebnost Zatona so tudi plavčki – dvoživke, ki igrajo ključno vlogo v lokalnem ekosistemu. Med njimi izstopa modri plavček (Pelophylax ridibundus), katerega populacija na tem območju upada, kar je pomemben pokazatelj sprememb v okolju.
Konjeniški raj ob vodi
Za vse ljubitelje konjev in narave je Zaton prava destinacija. Konjeniški klub Zaton, ki deluje od leta 2002, ponuja nepozabna doživetja v sedlu ali vožnjo s kočijo skozi prelepo pokrajino. Ne glede na to, ali ste izkušen jezdec ali popolni začetnik, vas bodo prijazni in strokovni inštruktorji popeljali v svet konjeništva na varen in zabaven način.
Doživetja v naravi
Poleg jahanja in opazovanja divjih živali Zaton ponuja tudi urejene sprehajalne poti, ki obiskovalcem omogočajo sprostitev v neokrnjeni naravi. Steza okrog mrtvice Zaton vodi mimo informativnih tabel, ki obiskovalce izobražujejo o bogatem rastlinskem in živalskem svetu tega področja. Ob reki Muri pa se nahajajo tudi razgledišča, ki ponujajo popolno kuliso za sprostitev in fotografiranje.
Prijetno bivanje v objemu narave
Za vse, ki bi radi doživetje v Zatonu podaljšali, je na voljo prijeten apartma Country House Zaton. Nastanitev ponuja udobje v tradicionalnem prekmurskem slogu, kjer se lahko po dnevu raziskovanja sprostite ob zvokih narave in uživate v domači kulinariki.
Zakaj obiskati Zaton na Petanjcih?
Na kratko:
– Nepozabno doživetje jahanja in vožnje s kočijo.
– Sprehod skozi edinstven ekosistem ob Muri.
– Opazovanje divjih živali, vključno s plavčki in redkimi pticami.
– Pristno doživetje narave in tradicije Prekmurja.
– Možnost sprostitve v prijetni nastanitvi.
Zaton na Petanjcih je popolna destinacija za vse, ki si želijo pobegniti od vsakdanjega vrveža in se prepustiti miru, ki ga ponuja prekmurska narava.
Pridružite se nam in odkrijte ta skriti raj ob Muri – potopite se v Zaton!
V Zatonu lahko tudi prenočite ali preživite ene super počitnice, saj vam ponujajo tudi krasen apartma. Link do apartmaja TUKAJ.
Fotografije: Sabina Cipot
Se kdaj vprašate, kakšne skrivnosti skrivajo stoletni zidovi?
Radgonski grad v Gornji Radgoni, ki se dviga nad mestom in se prek reke Mure spogleduje z avstrijsko Radgono, je pravo mesto, kjer te zgodbe oživijo.
Že od leta 1211 kraljuje nad mestom in obiskovalce očara z edinstveno kombinacijo zgodovine, arhitekture in narave. Sedanjo podobo mu je leta 1775 dal grof Leopold Herberstein, danes pa grad ponuja nepozabno potovanje skozi čas.
Vhod v sam grad je še danes veličasten. Masivna glavna vrata krasijo baročno okrašena ključavnica in odprtine za verige nekdanjega dvižnega mostu. Nad vhodom ponosno kraljuje grb družine Herberstein. Pred gradom se razprostira čudovit park s kostanjevim drevoredom, ki ga krasijo doprsni baročni kipi. Park ponuja prijetno senco in prostor za kratek oddih pred raziskovanjem grajskega kompleksa.
Ko stopite skozi mogočna vrata, se pred vami odpre svet zgodovine. Grajsko dvorišče je urejeno in pogosto gosti starodobne avtomobile, ki dodajo prav poseben pridih.
Sprehodite se skozi grajske sobe, kjer boste odkrili kapelo, nekoč namenjeno služinčadi, ter šolske učilnice, ki so jih uporabljali od leta 1948 do 1974. V zgornjem nadstropju vas čakajo sobane z grajskim pridihom, vsaka urejena v svojem unikatnem slogu, ki vas popelje v preteklost.
Posebnost gradu je herbarijska zbirka, ena največjih v Sloveniji, ki obiskovalce navdušuje z bogatim izborom zelišč in zdravilnih rastlin. In seveda – razgled! Z grajskega balkona vas očara panoramski pogled na Pomurje in avstrijski Grabenland, kjer se Slovenija in Avstrija srečujeta ob reki Muri.
Radgonski grad ni le ogled, temveč pravo doživetje. Oskrbnik gradu bo z vodenim ogledom poskrbel za zanimive zgodbe, ki jih sami ne bi odkrili.
Gornja Radgona ponuja še več: od tradicionalnih prireditev, kot so Martinovanje, Kresna noč in Radgonska noč, do kulinaričnih užitkov, kjer kraljuje zlata Radgonska penina. Okolica je idealna za pohodništvo, kolesarjenje in raziskovanje vinogradov.
Ne odlašajte! Načrtujte svoj obisk Radgonskega gradu, odkrijte skrite zgodbe in uživajte v čarobnem vzdušju. Vaša nova pustolovščina je le korak stran!
Ste se kdaj vprašali, kako so naši predniki meli moko brez rek in potokov? Odgovor na to vprašanje vas čaka v srcu Slovenskih goric – pri edinem ohranjenem mlinu na veter na Stari gori v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Tukaj se veter ne preganja le med krošnjami dreves, temveč oživlja zgodbo preteklosti, ki vas bo popeljala v čase, ko je bil vsak dih vetra vir življenja.
Spoznajte dediščino Slovenskih goric
Najprej vas bo očarala zgodba mlina na veter, ki sega v obdobje, ko so bili ti mlini pogosti na območjih brez vodnih virov, kot so Dravsko in Ptujsko polje. Mlin na Stari gori ima edinstveno lego, saj stoji na idealnem mestu, kjer veter piha vse leto.
Prvi zapisi o vetrnih mlinih na tem območju segajo v 16. stoletje – omenjajo mlin na Štajerskem pri gradu Vurberk iz leta 1525. Turistično društvo Sveti Jurij ob Ščavnici je poskrbelo za obnovo mlina, ki danes deluje kot »živi« muzej, kjer lahko opazujete, kako se veter spremeni v moč.
Kako deluje mlin na veter?
Ob prihodu vas bo presenetila vrteča se vetrnica, ki v vetru kroži in usmerja celoten mlin. Glavni del mlina, ki je vrtljiv, se vedno prilagaja smeri vetra, kar omogoča optimalno delovanje mlinskih kamnov. Vodniki vam bodo v mlinu pokazali, kako se je nekoč ročno usmerjalo vetrnico in kako so mlinski kamni drobili žito. Sprehodite se skozi notranjost mlina in poslušajte ta neverjeten zvok – podobno, kot so ga nekoč poslušali mlinarji.
Doživetje za vse čute – Sodobnost v službi preteklosti
Mlin na Stari gori ni le muzej – je prava izkušnja, ki združuje zgodovino in naravo.
Po ogledu vas bo pričakala sveže mleta moka, iz katere lahko doma spečete kruh ali pogačo po starih receptih. Z vrha hriba, kjer stoji mlin, se razprostira tudi osupljiv razgled na vinograde, gozdove in griče, kar je - mimogrede – idealna kulisa za fotografije.
Zakaj se torej morate obvezno odpraviti k mlinu na Stari gori?
Mlin na veter na Stari gori je več kot le ostanek preteklosti – je pričevalec časa, ki nas uči o življenju, ki je bilo tesno povezano z naravo. Vsak obiskovalec postane del te zgodbe, ko začuti veter, ki še danes poganja mlin in združuje preteklost s sedanjostjo.
Ne odlašajte – vzemite si dan za odkrivanje enega najlepših kotičkov Slovenskih goric. Pripravite se na popotovanje, ki vas bo napolnilo z zgodovino, naravo in lokalnimi okusi. Odkrijte čar mlina na veter in postanite del zgodbe, ki še vedno piha z vetrom!
Več o dogajanju v občini Sveti Jurij ob Ščavnici lahko preberete na njihovi TUKAJ.
Fotografije: Sveti Jurij ob Ščavnici
Si predstavljate kraj, kjer se združita dve reki in ustvarita edinstveno naravno harmonijo?
Razkriški kot, območje v Pomurju, kjer se reka Ščavnica zlije z mogočno Muro, ponuja doživetje, ki ga ne boste pozabili.
To ni le srečanje voda – je srečanje naravne lepote, zgodovine in življenjske energije, ki se prepleta na vsakem koraku.
Skrivnostno sotočje Mure in Ščavnice
Zaradi sotočja so se v tem območju razvile posebne rastlinske in živalske vrste. Mokrišča okoli reke Mure so znana po ptičjih vrstah, ki privabijo ljubitelje narave, medtem ko lahko ob Ščavnici občudujete močvirsko rastlinje in starodavna drevesa.
Pridih skrivnostne energije
Območje sotočja ni zgolj naravno bogato, temveč ima tudi pridih mističnosti. Veliko obiskovalcev poroča, da se tu počutijo osveženi in napolnjeni z energijo, saj naj bi kraj po ljudskem izročilu oddajal prav posebno moč.
Pot ob sotočju
Pohodniške poti vodijo ob Ščavnici vse do njene združitve z Muro. To je idealna priložnost, da začutite moč rek v naravnem ambientu in se sprehodite ob prostranih rečnih bregovih, ki so dom številnim živalskim in rastlinskim vrstam.
Pot je primerna za vse starostne skupine, dostopna pa je z glavnih cest v Pomurju. Do izhodišča lahko pridete s Pomurske avtoceste in se nato prepustite čudovitim trenutkom, ki vas popeljejo vse do stičišča dveh rek.
Pridite občutit sotočje, kjer dve reki pišeta skupno zgodbo
Razkriški kot je popoln kraj za pobeg od vsakdana in za preprosto uživanje v naravi. Pripravite si pohodna oblačila, povabite prijatelje ali družino ter se odpravite na edinstven izlet ob sotočje Mure in Ščavnice. Doživite stik z naravo na prav poseben način in odnesite s seboj nepozabne spomine na to slikovito stičišče!
Vse o Razkrižju in okolici preberi TUKAJ.
Fotografije: Sabina Cipot
Si predstavljate, kako je bilo, ko so kovači ustvarjali orodja, podkve in mojstrovine iz vročega železa, s katerimi so pomagali oblikovati življenje celotnih skupnosti?
Če vas zanima, kako so te veščine prehajale iz roda v rod, potem vas Kovaški muzej v Razkrižju vabi na nepozabno popotovanje v preteklost!
V tem muzeju se srečata zgodovina in tradicija ter ponujata vpogled v skoraj 200-letno obrt, ki je oblikovala življenje v tem delu Slovenije.
Zgodovina kovaštva in kolarstva: zgodbe iz preteklosti
Kovaški muzej hrani dragoceno zbirko orodij in eksponatov, ki so jih uporabljale tri generacije kovačev. Med ogledom boste videli, kako so nekoč ustvarjali železne mojstrovine, od podkev do voznih delov, in kako so ti izdelki omogočali preživetje in razvoj celotnih skupnosti.
Leta 2013 so muzejsko zbirko obogatili z razstavami o kolarstvu – obrti, ki je bila tesno povezana s kovaštvom in je pomembno vplivala na življenje kmetov in obrtnikov.
Interaktivne izkušnje in delavnice: postanite kovač za en dan!
V Kovaškem muzeju pa se preteklost ne skriva za steklenimi vitrinami.
Če se vnaprej najavite, vas bodo z veseljem popeljali na voden ogled in vam razkrili skrivnosti kovaštva. Poleg tega pogosto organizirajo delavnice, kjer lahko tudi sami preizkusite, kako je bilo delati kot kovač – poskusite lahko izdelati preproste kovaške predmete, kot so žeblji ali podkve, pod vodstvom izkušenih domačinov.
To je izkušnja, ki jo bodo otroci in odrasli zagotovo pomnili še dolgo!
Užitki v okolici: odkrivanje naravnih lepot in kulturnih zakladov
Kovaški muzej je v neposredni bližini Ivanovega izvira, zato je idealna destinacija za dnevni izlet, kjer lahko združite raziskovanje kovaške zgodovine z uživanjem v naravnih lepotah Prlekije.
Po obisku muzeja se lahko podate na sproščujoč sprehod ob potoku ali pa obiščete druge bližnje znamenitosti, kot sta Gibinski slap ali prazgodovinska naselbina. Na voljo so tudi tradicionalne kulinarične dobrote, ki bodo zaokrožile vaš dan v Razkrižju.
Vrnite se v čas mojstrov kovaštva
Če vas zanima zgodovina in želite izkusiti nekaj edinstvenega, je obisk Kovaškega muzeja v Razkrižju prava izbira za vas. Tukaj boste začutili utrip preteklosti, se poglobili v bogato tradicijo in morda celo ustvarili nekaj z lastnimi rokami. Povabite družino, prijatelje ali se sami podajte na raziskovanje – kovaški mojstri iz preteklosti vas že čakajo!
V bližini PRAZGODOVINSKA NASELDBINA in VIDOV IZVIR.
Ste kdaj slišali za izvir, ki naj bi slepi deklici povrnil vid? Tak naj bi - pravi legenda - bil tudi Ivanov izvir na Razkrižju.
Gre za skrit dragulj sredi Prlekije, ki je znan po svojih mističnih zgodbah in zdravilnih lastnostih, zaradi katerih obiskovalci iz vse Slovenije že desetletja prihajajo sem.
Pa ne le po osvežitev, tudi po notranji mir.
Zato - če iščete kraj, kjer se stikajo narava, duhovnost in kultura, potem vas čaka tukaj izjemna izkušnja. Ivanov izvir je namreč več kot le naravni biser – je kraj, kjer lahko tudi vi najdete svoj notranji mir.
Zdravilna voda, ki pripoveduje zgodbe
Legenda o slepi deklici, ki naj bi po umivanju oči z vodo iz Ivanovega izvira spregledala, še danes privablja številne obiskovalce, ki verjamejo v zdravilno moč vode. Mnogi ljudje iz okolice in širše prihajajo sem, da bi si s to čisto izvirsko vodo umili obraz ali napolnili steklenico, v upanju, da jim bo voda pomagala pri različnih zdravstvenih težavah. Čeprav ni znanstveno potrjeno, da ima voda dejanske zdravilne učinke, pa občutek svežine in pomirjenosti, ki ga izkušajo obiskovalci, govori sam zase.
Energijske točke za sprostitev telesa in duha
Ivanov izvir ni le prostor za tiste, ki iščejo fizično olajšanje, ampak tudi priljubljena destinacija za ljubitelje duhovnosti in energijskih praks. Okolica izvira je znana po številnih energijskih točkah, kjer se lahko obiskovalci napolnijo z energijo, obnovijo notranje ravnovesje in doživijo globoko sprostitev. Poleg tega ima to območje čudovite sprehajalne poti, primerne za vse generacije, kar omogoča lahkotno raziskovanje narave in sproščeno pohodništvo.
Kultura in tradicija vse leto
Obisk Ivanovega izvira ni popoln brez doživetja edinstvenih dogodkov, kot so žive jaslice, ki vsako leto v božičnem času privabijo številne obiskovalce. Občutite toplino prazničnega vzdušja med naravo in izvirsko vodo, medtem ko opazujete prizore, ki oživijo svetopisemske zgodbe.
Poleg tega so v bližini še muzeji in zgodovinske točke, kot sta kovaški muzej in Slomškov mlin, ki dodajo vašemu izletu kulturno globino.
Torej? Čas je za izlet!
Če iščete sprostitev, zdravje ali preprosto trenutek miru v naravi, potem je Ivanov izvir vaša naslednja destinacija.
Povežite se z naravo, občutite njeno energijo in odkrijte zgodbe, ki jih nosi zdravilna voda. Pripravite pohodne čevlje, napolnite steklenico in se podajte na osvežujočo pustolovščino k Ivanovem izviru, kjer boste doživeli nepozaben dan, poln naravnih lepot, duhovne energije in kulturnih zakladov. Prlekija vas že čaka!
Fotografije: Sabina Cipot
Na fotografijah so dijakinje GFML.
Se kdaj sprašujete, kako diši zgodovina?
Kaj če bi vam prišepnili, da obstaja kraj, kjer lahko preteklost le vidite, temveč jo lahko začutite pod svojimi rokami – v lesu, v slami in v tistem komaj slišnem zvoku preteklosti?
Dobrodošli v Magdini hiši v Filovcih, ohranjenem cimpranem domu s slamnato streho, kjer preteklost še vedno živi in diha.
Zakaj obiskati Magdino hišo?
Ker je nepozabna arhitekturna mojstrovina
Magdina hiša je pravi arhitekturni zaklad. Zasnovana v značilni panonski obliki črke L, s slamnato streho in cimprano konstrukcijo, ta hiša ponuja pristen vpogled v življenje preteklih generacij. Tukaj boste videli, kako so naši predniki zgradili svoj svet – s premišljenostjo, praktičnostjo in spoštovanjem naravnih materialov.
Ker je zgodovinski spomenik, ki ohranja zgodbe
Ta hiša ni zgolj stavba – je zaščiten kulturni spomenik in opomnik na življenje, ki ga je Magda Nemec, dolgoletna prebivalka, v njej preživela. Skozi vsak detajl, od lesenih tal do slamnate strehe, začutite povezavo z generacijami, ki so nekoč ustvarjale v teh prostorih. To je kraj, kjer zgodovina postane osebna.
Dve značilnosti, ki vas bosta presenetili:
Ne zamudite te priložnosti!
Magdina hiša v Filovcih ni zgolj muzej, temveč vam ponudi priložnost, da se za hip potopite v pretekle čase in izkusite življenje, kakršno je bilo nekoč. Če želite obisk, ki bo v vas pustil trajen pečat in vas povezal s kulturno dediščino Prekmurja, potem je obisk Magdine hiše obvezna postojanka na vaši poti.
Dovolite, da vas prevzame preteklost, pridite na obisk cimprane lepotice v Filovcih!
Magdino hišo najdete v vasi Filovci, na naslovu Filovci 40.
Kaj vse si lahko ogledate v bližini, pa preberite TUKAJ.
Predstavljajte si, da vstopite v hišo, kjer se stene še vedno spominjajo zgodb preteklosti, kjer vonj po sveže zglazirani lončenini prebuja ustvarjalni duh in kjer vam vsak kotiček pripoveduje zgodbo o življenju nekoč.
Vse to lahko doživite v Filovcih, kjer vas pričakuje pisana Gutmanova domačija.
Zdaj je pravi čas, da raziščete ta skriti biser Prekmurja in odkrijete bogato dediščino, ki se tukaj ohranja na prav poseben način.
Oživljanje kulturne dediščine
Petkova domačija, znana tudi kot zadnja cimprača v Turnišču, je odraz bogate prekmurske kulturne dediščine, ki počasi izginja. Ta hiša, zgrajena konec 19. stoletja, pripoveduje zgodbo o življenju v preteklosti, hkrati pa obiskovalcu ponudi vpogled v izginuli svet ljudskega stavbarstva. Obisk domačije vas bo popeljal nazaj v čas, ko je bila arhitektura preprosta, a polna duha, in ko so domovi kot Gutmanova domačija služili ne le za bivanje, temveč tudi kot delavnica in srce družinskega življenja.
Edinstvena čevljarska dediščina
Domačija skriva še eno bogastvo – čevljarsko delavnico, ki priča o tem, da je bilo Turnišče nekoč čevljarska vas. Ivan Petek, eden od zadnjih čevljarjev, je bil mojster v svojem poklicu in eden od mnogih, ki so v začetku 20. stoletja še delovali v Turnišču. Oglejte si orodje, stroje in tehnike, ki so jih nekoč uporabljali, in se potopite v svet obrti, ki je bila ključna za preživetje lokalne skupnosti.
Filovci – srce lončarske tradicije
Če ste že v Filovcih, ne smete zamuditi obiska muzeja na prostem, ki prikazuje avtohtono panonsko arhitekturo in lončarsko dediščino kraja. Filovci so bili nekoč znani po izdelavi črne keramike, posebne vrste lončevine, ki jo je ustvarilo kar 60 lončarjev. Danes v vasi deluje Lončarstvo Bojnec, ki ohranja to več kot stoletno tradicijo. Sprehodite se med starodavnimi lončarskimi pečmi in občutite duh obrti, ki je skozi stoletja oblikovala življenje v Filovcih.
Povezovanje z naravo in tradicijo
Obisk Filovcev ni le sprehod skozi zgodovino, temveč tudi priložnost, da se povežete z naravo in občutite mir, ki ga ponujajo prekmurski kraji. Po ogledu domačije in lončarskega muzeja si lahko privoščite sprostitev v okoliški pokrajini ali obiščete eno od tradicionalnih prekmurskih kmetij, kjer boste okusili lokalne dobrote in doživeli pristno gostoljubnost Prekmurja.
Odkrijte Prekmurje na čisto nov način in se pustite očarati zgodbam, ki jih skriva ta edinstvena pokrajina.
Odkrijte zgodbo Petkove domačije, ki simbolizira bogato prekmursko stavbarsko dediščino, in doživite čarobnost tradicionalnega lončarstva, ki še vedno živi v tem majhnem, a ponosnem kraju.
Filovci ponujajo pristen stik z zgodovino in naravo – popolna destinacija za vse, ki si želijo pobega od vsakdanjega vrveža in želijo od blizu začutiti bogato preteklost tega dela Slovenije.
Če vas vleče narava in hrepenite po edinstvenih izkušnjah, je Otok ljubezni v Ižakovcih prava destinacija na vaši poti. A tokrat s še enim neprecenljivim razlogom za obisk — kmalu bo postavitev novega plavajočega mlina na reki Muri, ki bo zasijal v vsej svoji lepoti!
Zgodovinska dediščina, ki oživlja
Leta 2022 potopljen plavajoči mlin, simbol kulturne dediščine tega območja, bo 4. oktobra ponovno zaživel. Občina Beltinci in Komunala Beltinci sta z obnovo tega markantnega objekta ohranila pomemben kos prekmurske preteklosti. Plavajoči mlin bo omogočil vpogled v zgodovino, saj bo v majhnem obsegu dejansko mlel žito, tako kot nekoč. Predstavljajte si trenutek, ko stojiš ob Muri, ob šumenju vode, in opazuješ mlin, ki te popelje v preteklost.
Več kot le mlin – doživetja za vse
A mlin je le začetek! Otok ljubezni vas bo očaral s svojo naravno lepoto in pestro turistično ponudbo. Poleg samega mlina bodo obiskovalcem na voljo tudi e-kolesa in daljnogledi, ki omogočajo opazovanje okoliške narave. Tukaj se lahko v miru sprehodite ob reki, uživate v čudovitih razgledih ali pa enostavno odklopite misli v tem čarobnem kotičku Prekmurja.
Dostopnost in trajnostni turizem
Otok ljubezni je lahko dostopen, primeren tako za družine kot ljubitelje narave. A še bolj privlačno je dejstvo, da gre za trajnostno zasnovan projekt, ki temelji na spoštovanju narave in kulturne dediščine. Obnova mlina in drugih vsebin vključuje veliko skrb za avtentičnost, hkrati pa spodbuja butični turizem, ki povezuje preteklost s sedanjostjo.
Zakaj bi še čakali?
Če iščete nov izlet v Pomurju ali želite obiskati Prekmurje z drugačnega zornega kota, je Otok ljubezni vaša naslednja destinacija.
Pridite in doživite ta čudoviti otok z obnovljenim mlinom, ki združuje tradicijo in sodobno doživetje narave.
Ne čakajte, označite si 4. oktober v koledarju in postanite del zgodovine, ki jo oživljamo pred vašimi očmi.
Fotografija: Sabina Cipot
Pohod, ki je dolg približno 3 km, vam bo razkril zanimive zgodbe in legende 
, spoznali boste našo bogato dediščino, otroci pa bodo na kartončkih zbirali žige in črke, ki jim na koncu pohoda prinesejo nagrado. 
Pohod je brezplačen.
Dobimo se ob 10. uri na trgu Vulkanije, kjer dobite vodo in kartončke. Priporočljiva je pohodniška obutev. 
Trasa: Vulkanija - cerkev - grad Grad - izvid vode - Vrajža graba - kamnolom - razgledna točka - Vulkanija. 
Vabljeni!
Info 
02 553 10 00.
Več o Vulkaniji in okolici preberite na blogu TUKAJ.
Predstavljajte si … stopite v časovno kapsulo in že čez minuto lahko odkrivate, kako so živeli in delali naši predniki.
Časarjev mlin v Berkovcih, skriti dragulj prekmurske kulturne dediščine, vam ponuja edinstveno doživetje, kjer se združujeta zgodovina in tehnologija preteklosti.
Ste pripravljeni na izlet, ki vas bo popeljal skozi zgodbe starega mlina, oljarne in starih strojev, ki so nekoč poganjali vsakdanje življenje v tem prelepem kotičku Pomurja?
Poglejmo, kaj vse vas čaka v Časarjevem mlinu.
Zgodovinska pot skozi Časarjev mlin
Časarjev mlin, zgrajen leta 1930, nosi zgodbo, ki sega daleč pred njegovo formalno postavitev. Čeprav mlin danes deluje kot muzej, je bil nekoč ključni del življenja na tem območju.
Zgodovinski dragulj: Mlin je prenehal delovati leta 1968, vendar so njegovi začetki še starejši od tega datuma. Že samo zunanji videz mlina razkriva stoletja mlinarske tradicije. Ko stopite v notranjost, vas prevzame občutek, da ste se znašli v drugi dobi.
Razvoj tehnologije: Leta 1946 je staro vodno kolo zamenjala napredna Francisova turbina, s čimer je mlin korakal v korak s časom. Danes si lahko obiskovalci ogledajo tudi batni stroj na lesni plin, ki je bil dodatni vir energije, ko je bilo vode premalo.
Od delujočega mlina do muzeja: Leta 2000 je bil mlin preurejen v muzej, ki ohranja duh preteklosti. Vpisan je v Register nepremične kulturne dediščine in je zaščiten kot tehnično-kulturni spomenik Republike Slovenije.
Raznolikost etnološke zbirke – vpogled v preteklost
Obisk Časarjevega mlina ni le vpogled v zgodovino mlinarstva, temveč je tudi priložnost, da spoznate bogato etnološko zbirko, ki ohranja in pripoveduje zgodbo o življenju ter delu na podeželju.
Valjčni mlini: Ena od največjih atrakcij zbirke sta dva valjčna mlina, izdelana na Madžarskem leta 1905 in 1911. Ti veličastni stroji so ključ do razumevanja, kako se je predelava moke skozi čas spreminjala.
Mletje koruze in bučno olje: Če ste kdaj želeli videti, kako so v preteklosti mleli koruzo ali pridobivali dragoceno bučno olje, vas bo očarala hidravlična stiskalnica, še vedno delujoč del oljarne. Na ogled je tudi star kamen za mletje koruze, ki ga uporabljajo še danes.
Batni stroj na lesni plin: Tehnološko zanimiv dodatek je batni stroj, prav tako madžarske izdelave, ki je nekoč služil kot dodatni vir pogona. Ta stroj je odličen primer, kako so v preteklosti izkoristili vse razpoložljive vire energije.
Mlinarske zgodbe in doživetje za vso družino
Obisk Časarjevega mlina ni zgolj izobraževalen, ampak tudi zabaven za vse starosti. Skozi ohranjena orodja in stroje lahko obiskovalci spoznajo, kako so naši predniki izdelovali moko, pridelovali bučno olje in skrbeli za preživetje svojih družin.
Družinski izlet z izobraževalno noto: Za le 5 evrov na osebo (otroci pa samo za 3 evre) si lahko ogledate celotno zbirko in se podate na popotovanje skozi zgodovino mlinarstva. Posebne cene veljajo tudi za večje skupine (4 ali 7 evrov na osebo).
Interaktivni ogled: Voden ogled omogoča vpogled v delovanje mlina, strojev in oljarne, pri čemer obiskovalci izvedo več o zgodovini in tehnologiji. Vstopite v svet, kjer se srečujeta starodavna obrtnost in inovacije, ki so oblikovale vsakodnevno življenje v Prekmurju.
Dogovorite se za obisk: Mlin ni odprt vsak dan, zato je priporočljivo, da se obiskovalci predhodno dogovorijo za termin obiska preko telefona ali elektronske pošte. Prilagodljivost urnika omogoča popolno načrtovanje nepozabnega dneva.
Pridite in odkrijte skrito Prekmurje!
Časarjev mlin v Berkovcih je edinstveno doživetje, ki vas bo popeljalo skozi bogato tehnično in kulturno zgodovino Pomurja. Če iščete zanimivo destinacijo za družinski izlet ali pa vas preprosto zanima, kako so živeli naši predniki, je obisk tega mlina obvezen del vašega izletniškega načrta. Učinkovita kombinacija zgodovine, tehnologije in etnologije vam bo odprla oči za preteklost, ki še vedno živi v mlinu.
Ne odlašajte – pokličite, dogovorite se za obisk in se potopite v preteklost. Časarjev mlin vas vabi, da odkrijete, kako so mlinarji nekoč oblikovali vsakdanje življenje na podeželju.
Prepustite se čarom prekmurske zgodovine in ustvarite nepozabne spomine!
Kontaktirajte jih:
041 923 771
Berkovci 30, 9207 Prosenjakovci
Pridite v Mursko Soboto na dogodek, kjer se srečajo književnost, ustvarjalnost in dobro počutje!
Če vas zanima slovenska mladinska književnost in želite doživeti Mursko Soboto skozi oči zgodb, je obisk festivala Oko besede popolna izbira za jesenski izlet.
Festival Oko besede – praznik mladinske književnosti
Murska Sobota v teh dneh gosti 29. festival Oko besede, ki je pravi praznik za ljubitelje otroške in mladinske književnosti. Festival vsako leto privabi pisatelje, literarne strokovnjake in založnike, letos pa je vrhunec dogajanja podelitev prestižne nagrade večernica. Tokrat jo bo prejela pisateljica Marjana Moškrič za mladinski roman Sneg. Poleg tega bodo na dogodkih, kot so literarni večeri, simpoziji in okrogle mize, na svoj račun prišli tudi ljubitelji literarnih debat in kritiškega pogleda na sodobno mladinsko književnost.
Knjižna, tržnica in literarni večeri v očarljivem mestnem vzdušju
A ni samo literatura tisto, kar vas bo pritegnilo v Mursko Soboto. Med sprehodom skozi mesto ne zamudite knjižne tržnice na Trgu kulture, kjer lahko odkrijete kakovostne otroške in mladinske knjige ter podprete tudi vse domače avtorje. Na večernih dogodkih se bosta predstavila nominiranec za večernico, Sebastijan Pregelj, in ilustratorka Lila Prap. Prostor Pokrajinske in študijske knjižnice ter kulturni klub MIKK pa bosta prava literarna oaza, kjer se srečujejo beseda, umetnost in ljudje.
Odkrijte Prekmurje – knjige, kultura in čarobnost pokrajine čakajo na vas!
Ne čakajte – Murska Sobota vabi! Pridružite se literarnemu popotovanju po festivalu Oko besede, odkrijte duh časa in globine v najlepših zgodbah za otroke in mladino ter se prepustite čarobnosti kulturnega utripa mesta. Rezervirajte si čas, vzemite knjigo v roke in se podajte na nepozabno kulturno doživetje v Prekmurje, kjer se pisateljske poti prepletajo s čudovito pokrajino.
Več o tem lahko prebete TUKAJ
Pomislite - le kako je živeti med stranmi knjige, ki vas popelje v preteklost?
Bi radi to doživeli na lastni koži?
Domačija Miška Kranjca v Veliki Polani vam ponuja prav to – korak v svet enega najpomembnejših prekmurskih pisateljev, kjer zgodbe oživijo in se prepletajo z bogato kulturno dediščino.
Omislite si popotovanje skozi čas in odkrijte, zakaj je ta očarljiv kotiček Slovenije nujno obiskati.
Spoznajte življenje in delo Miška Kranjca
Miško Kranjec, rojen 15. septembra 1908 v Veliki Polani, je bil eden najplodovitejših slovenskih pisateljev 20. stoletja. Njegovo življenje je bilo polno dogodivščin in preizkušenj, od otroštva v skromni družini sezonskega delavca do vloge enega vodilnih literarnih ustvarjalcev in aktivistov. Kranjec je napisal več kot 50 romanov, črtic in novel, ki slikovito opisujejo življenje preprostih ljudi in lepoto prekmurske pokrajine.
Na domačiji najdete muzejsko zbirko, ki vključuje njegove osebne predmete, pisateljsko sobo in kuhinjo, ter se poglobite v njegovo ustvarjalno pot.
Avtentična prekmurska arhitektura
Domačija Miška Kranjca je pravi biser prekmurske arhitekture. Zgrajena v značilnem slogu tega območja, nudi vpogled v preteklo življenje te pokrajine. Sprehodite se po hiši in začutite, kako je bilo živeti v tem okolju pred stoletjem. Pisateljeva soba, kuhinja in drugi prostori so opremljeni z avtentičnimi predmeti iz tistega časa, kar vam omogoča, da doživite zgodovino na povsem nov način.
Stalna razstava in posebne razstave
Na domačiji je stalna razstava, ki prikazuje življenje in delo Miška Kranjca, vključno z zbirkami njegovih del, prevodov, osebnih dokumentov in rekvizitov. Poleg stalne zbirke se v manjši galeriji redno odvijajo različne razstave, ki dodatno bogatijo obiskovalčevo izkušnjo. Tu lahko občudujete Kranjčeve lastne fotografije, laična oljna platna ter dela drugih pisateljev, ki so pisali o njem.
Ustvarjalno-doživljajski ateljeji in prenočitvene možnosti
Za tiste, ki želite ostati dlje, ponuja domačija štiri ustvarjalno-doživljajske ateljeje, ki vsak nudi namestitvene možnosti za dve osebi. Ti ateljeji so opremljeni s kuhinjsko nišo, teraso in omogočajo souporabo zunanjih sanitarij. Prav tako lahko prespite v Sprejemnem centru domačije, kjer je na voljo 8 postelj v skupni sobi in ena postelja v pisateljevi sobi. Objekt vključuje tudi kuhinjo, jedilnico, sanitarije in dvorišče, kar omogoča prijetno bivanje v osrčju prekmurske pokrajine.
Doživetja v Evropski vasi štorkelj
Poleg obiska domačije Miška Kranjca si lahko ogledate še mnogo drugega!
Poleg Copekovega mlina tudi Evropsko vas štorkelj v Mali in Veliki Polani. Sprehodite se po slikovitih poteh, obiščite lokalne rokodelce na Sabolovi domačiji, ki izdelujejo čudovite izdelke iz gline, ličja in lesa, ter se potopite v mir in lepoto tega čarobnega kraja. Tukaj boste našli kotičke, ki so navdihovali Kranjčeve zgodbe, in začutili duh prekmurske pokrajine, ki ga je tako ljubeče opisoval.
Doživite Miška Kranjca!
Ne zamudite priložnosti za obisk domačije Miška Kranjca v Veliki Polani. Prepustite se čarom prekmurske arhitekture, spoznajte življenje in delo enega najpomembnejših slovenskih pisateljev in doživite bogato kulturno dediščino tega kraja. Naj vas zgodbe Miška Kranjca popeljejo skozi preteklost in vas navdihnejo za prihodnost!
Več prispevkov o Veliki Polani preberi TUKAJ.
Fotografije: Sabina Cipot
ČEBELARSKI MUZEJ TIGELI V VERŽEJU
Sladke dobrote in zgodovina čebelarstva
Ko zadihate svež podeželski zrak Veržeja, boste hitro spoznali, da ta prleški kraj skriva enega najbolj očarljivih kotičkov v Pomurju - Čebelarski muzej Tigeli.
Ste pripravljeni na edinstveno doživetje, kjer boste lahko pokukali v svet čebel in uživali v sladkih dobrotah?
Pojdimo raziskovat!
Potovanje skozi čas: Star čebelnjak iz konca 19. stoletja
Ta čebelnjak ima neverjeto zgodovinsko vrednost, saj je
Spada v našo bogato zakladnico kulturne dediščine, ima namreč
In je prav posebna arhitekturna posebnost, saj je
Sprehodili se boste po čudovitih zeliščnih vrtovih in preizkusili medene dobrote
Bogastvo narave tukaj je nezimerno.
Degustirate lahko vse njihove medene dobrote:
Začutite povezavo s pristno naravo, saj Čebelarski muzej Tigeli ponuja
Obiščite učni čebelnjak in opazujte čebele pri delu!
Učni čebelnjak ima
Ob tem je neprecenljiva interaktivna izkušnja, saj imajo obiskovalci
Čebelarski muzej Tigeli v Veržeju je več kot muzej.
Je kraj, kjer se prepletajo zgodovina, kultura in narava. Tukaj boste lahko doživeli edinstveno izkušnjo, ki vas bo popeljala v čarobni svet čebel in njihovega dela.
Ne zamudite priložnosti, da obiščete ta izjemen muzej, se sprehodite po zeliščnih vrtovih, okusite sladke medene dobrote in se naučite nekaj novega o čebelah, ki so tako pomembne za naš svet. Pridružite se nam v Veržeju in odkrijte, zakaj je Čebelarski muzej Tigeli resnično neprecenljiv zaklad Pomurja. Odkrijte svet čebel kot še nikoli doslej!
Čebelarstvo Tigeli
Kolodvorska ulica 33, 9241 Veržej
Tel.: +386 (0)31 761 680 (Dragica)
E-mail: cebelarstvo.tigeli@gmail.com
Fotografije: Sabina Cipot
Doživite popoln izlet!
Kakšen pa je, že slišim vaša vprašanja.
Kaj pravite o naši ideji: privoščimo si izlet, ki združuje zgodovino, kulturo in neokrnjeno naravo? Če iščete skriti dragulj, ki vam bo razkril preteklost in obenem očaral s svojo naravno lepoto, je Copekov mlin v Mali Polani destinacija, ki jo preprosto morate obiskati.
Zgodovinska pomenljivost Copekovega mlina
Copekov mlin ni le navaden mlin na vodi; je zgodovinski spomenik, ki pripoveduje zgodbo o neomajni vztrajnosti in odporu.
Med drugo svetovno vojno je bil tukaj ustanovljen odbor OF (Osvobodilna fronta), ki je deloval skrivaj in ostal neodkrit s strani sovražnika. Ta mlin je edini, ki je preživel in še vedno obratuje, kar je pravi testament odpornosti in moči lokalne skupnosti.
Edini ohranjeni mlin na potoku Črncu
Predstavljajte si čas, ko je potok Črnec napajal pet mlinov na dolžini petih kilometrov! Danes je Copekov mlin edini preostali, ki še vedno stoji kot čuvaj preteklosti.
Mlin, ki ga je obnovila tudi Evropska unija, je popoln primer predindustrijskega mlinarstva, ki ga lahko še danes vidite v delovanju, saj ima mlin svojega mlinarja, ki skrbi, da kolo še vedno obratuje.
Tehniški objekt in etnološki spomenik
Copekov mlin ni samo zgodovinski objekt, temveč tudi tehniški čudež in etnološki zaklad.
Njegova lesena konstrukcija in vodno kolo, ki sta bila obnovljena leta 1990, vam omogočata, da si ogledate, kako so naši predniki izkoriščali moč vode za mletje žita. Obisk mlina vam bo dal vpogled v tehnične podrobnosti in zgodovinske značilnosti, ki so značilne za tovrstne objekte.
Bogata turistična ponudba in čudovita narava
Občina Velika Polana, pod katero Copekov mlin spada, ponuja še drugo bogato turistično ponudbo. Mlin dopolnjuje nabor lokalnih znamenitosti in je pomembna turistična točka, ki je vredna vašega obiska.
Okoliški gozdovi in pot ob potoku Črncu ponujajo čudovito kuliso za sprehode in pohode, kjer lahko uživate v neokrnjeni naravi in svežem zraku.
Očarljivo vzdušje in pristen prikaz dediščine
Vzdušje okoli Copekovega mlina je preprosto očarljivo. Mlin predstavlja pristen primer etnološke dediščine in vam omogoča, da stopite v čevlje mlinarjev iz preteklosti. Mlin še vedno deluje, kar daje obiskovalcem edinstveno priložnost, da izkusijo, kako je bilo življenje in delo v predindustrijski dobi.
Privoščite si to skrivnostno potovanje
Zakaj bi si želeli zamuditi priložnost, da obiščete tako bogato zgodovinsko in kulturno destinacijo? Privoščite si izlet do Copekovega mlina in odkrijte skrivnosti, ki jih skriva ta edinstveni spomenik. Potopite se v zgodovino, občudujte tehniške dosežke preteklosti in uživajte v očarljivi naravi Pomurja.
Naj se vaša naslednja velika avantura v Prekmurju začne tukaj!
Fotografija: Sabina Cipot
V mirnem gozdu ob Bukovniškem jezeru se skriva skriti dragulj - Vidov izvir.
Le nekaj korakov stran od kapele sv. Vida je izvir vode, za katerega domačini verjamejo, da ima zdravilno moč. Od nekdaj se s to vodo osvežujejo ali si umivajo obraz, predvsem pa oči. Verjamejo namreč, da ima voda iz izvira energijsko moč, ki lahko pomaga pri zdravljenju vida, sluha, prebavil, živčevja in kože. Po umivanju oči z izvirsko vodo lahko menda doživite izboljšanje vida!
Legendarna zgodba, ki prav tako izvira pri tem izviru, pa govori o drvarjih, ki so nekoč v vodi, ki se je nabrala pred izvirom, videli otroka v sijočem belem oblačilu, o katerem so bili prepričani, da je nebesno bitje, saj je ob njihovem prihodu izginil. Izvir je tako dobil tudi ime »Baba-kútja«.
Poleg tega, da je kraj zanimiv zaradi teh legend, pa je še okolica oziroma cel gozd posut s 26. energijskimi točkami, ki naj bi pomagale pri odpravi težav in bolezni.
Izvir Sv. Vida in njegova okolica - tudi, če ne verjamete v legende in energije - pa vsekakor nudita oazo miru, kamor se lahko umaknete pred vsakodnevnim vrvežem. Vsekakor boste tukaj doživeli stik z naravo in uživali v preprostosti lepot gozda.
Pridite in doživite ta naravni kotiček, kjer se legenda sreča z resničnostjo, brez pretirane čarovnije, ampak z obljubo mirnega pobega v neokrnjeno naravo!
Ko se boste vozili proti raziskovanju Bukovnice, izvira in Bukovniškega jezera, vas na poti čaka tudi PUSTOLOVSKI PARK in druga kulinarična ponudba v bližini jezera, ki je ne smete izpustiti😊.
Dobro boste jedli v Gostilni Pri Lujzi v Dobrovniku, kjer imajo tudi vinsko fontano.
Se vidimo torej😊
Fotografije: Niko Časar
Ker ste iskalci zanimivih turističnih doživetij v Prekmurju in Prlekiji, ne morete pustiti ob strani ene od ključnih zanimivosti regije - Pomurskega muzeja Murska Sobota, ki domuje v krasnem renesančnem dvorcu v mestnem parku.
Raziskovanje preteklosti
Pridite in si privoščite posebno popotovanje s pomočjo stalne razstave z naslovom "Ljudje ob Muri", kjer boste izvedeli vse o tem, kar ima Pomurje skrito v svoji bogati kulturni dediščini.
Tukaj na vas čakajo številne zanimive in bogate zgodbe o fevdalnih gospodih, meščanih, delavcih in podeželskem prebivalstvu, zgodbe o ekonomskih migracijah, vojnah in uničevanju, pa tudi zgodbe o sobivanju in strpnosti.
Izvirni artefakti in zgodovinske oddaje
Na stalni razstavi "Ljudje ob Muri" si lahko ogledate izvirne arheološke, zgodovinske, etnološke in umetnostne predmete iz Pomurja. Ti predmeti prikazujejo različne aspekte preteklosti regije, od prazgodovinskih skupnosti do modernih časov. Vidite lahko recimo izjemne arheološke najdbe, ki prikazujejo smrt in verovanja v prazgodovinskih skupnostih, Pomurje v času rimskega imperija ter slovansko poselitev.
Grajsko vzdušje v baročnem salonu
Baročni salon v muzeju je res edinstven prostor, ki kaže na bogato preteklost regije. Baročni salon je dokaz, da je Pomurje bogato z zgodovinskim in kulturnim bogastvom, ki je treba spoštovati in ohranjati.
Pomurski muzej Murska Sobota vam s ponosom odpira vrata v svet, poln čudes in zgodovinskih zgodb. Stopite skozi vrata muzeja in dovolite, da vas njegove razstave popeljejo na nepozabno potovanje skozi čas. Ne zamudite priložnosti, da doživite preteklost Pomurja na edinstven način.
Vsa vaša potovanja po Pomurju bodo nepopolna brez obiska Pomurskega muzeja Murska Sobota, zato - se vidimo tam!
Pomurski muzej najdete v prostorih GRADU V MURSKI SOBOTI.
Grad se nahaja v mestnem PARKU.
Odpiralni čas muzeja: torek – petek: 9.00 – 17.00, sobota: 9.00 – 13.00, nedelja: 14.00 - 18.00
ponedeljek in prazniki: zaprto
Ostale informacije glede vstopnine pa preverite na njihovi strani TUKAJ.
Fotografije: Sabina Cipot in Gašper Gomboc
Vabljeni!
Kaj naredite, ko vam zadiši zeleno razkošje rastlinske raznolikosti?
Greste v gozd? Ali morda v park?
Pridružite se nam na raziskovanju enega najlepših parkov v Sloveniji - mestnega parka Murska Sobota!
Mestni park se v Murski Soboti razprostira na devetih hektarjih površine in vas bo naravnost očaral s svojimi bogatimi drevesnimi vrstami, zgodovinskimi spomeniki in slikovitimi potmi. Pridružite se nam na raziskovanju enega najlepših parkov v Sloveniji!
Bogata zgodovina in arhitektura
Mestni park Murska Sobota je dom gradu in je skoraj v centru mesta. Ta čudovit grajski kompleks je obdan s parkom in predstavlja izjemen arhitekturni biser. Obiščite glavni grajski vhod in se sprehodite po dvorišču, ki ga krasijo mogočne arkade. Poleg gradu lahko v parku občudujete tudi druge zgodovinske spomenike, kot je doprsni kip Primoža Trubarja, avtorja prvih natisnjenih knjig v slovenskem jeziku, spomenik prvim prekmurskim pisateljem ter spominsko ploščo, posvečeno domoljubom.
Razkošna rastlinska raznolikost
Mestni park Murska Sobota je znan po svoji izjemni rastlinski raznolikosti. Sprehodite se skozi park in občudujte več kot 260 različnih dreves, grmov in trajnic. Med njimi boste našli najstarejše hraste, ki že več kot 200 let krasijo park. Poleg tega vas bodo očarale tudi druge drevesne vrste, kot so javori, kostanji, češmini, lipe, magnolije in rododendroni. Ne pozabite si ogledati tudi drobnih rastlin v podrasti, kot so žafrani, petelinčki in vetrnice, ki s svojim barvitim cvetjem popestrijo park.
Aktivnosti za vso družino
Mestni park Murska Sobota ponuja številne aktivnosti za vso družino. Sprehodite se po Soboški zeleni poti, krožni sprehajalni poti, ki povezuje center mesta z zelenimi površinami na mestnem obrobju. Na poti boste srečali teniško igrišče, nogometni stadion in razbremenilni kanal rečice Ledave, ki vam nudijo možnosti za športne aktivnosti. Poleg tega se lahko občudovanju narave pridružijo tudi otroci medtem, ko se zabavajo na igralih, ki so na otroškem igrišču v parku, tik ob soboškem gradu. V gradu najdete tudi pomurski muzej.
Želite aktivnejšo izkušnjo? Izposodite si kolo in se zapeljite po parku ter okolici. Uživajte v svežem zraku in lepotah narave, medtem ko raziskujete okolico.
Takoj pri vhodu v park boste zagledali čudovito KAVARNO DA VINCI. Strežejo odličen sladoled, tortice, kremšnite, kavice, vaflje in še marsikaj. Kavarnica ima pogled na park😊.
Mestni park Murska Sobota je resnično dragulj v Pomurju. Z bogato zgodovino, slikovitimi potmi in rastlinsko raznolikostjo ponuja neponovljivo doživetje za vse obiskovalce. Ne zamudite te priložnosti in odkrijte vse, kar ta park ponuja!
Fotografije: Sabina Cipot
Pustolovščina skozi čas - potovanje v čas mlinarske dediščine
Ste že kdaj sanjali o potovanju daleč nazaj? Recimo v čas, ko so vodna kolesa poganjala številne mline ob reki Muri?
In če iz daljne preteklosti skočimo v današnji dan, je dejstvo, da je edini ohranjeni in delujoči mlin na desnem bregu reke Mure - Babičev mlin na reki Muri v Veržeju.
Babičev mlin na reki Muri ni le turistična destinacija; je živ spomin na čase, ko je bil vsakdanji kruh še pravi zaklad, ki je povezoval ljudi in naravo.
Ta tehniško-kulturni spomenik je poseben zaradi zunanjega lesenega vodnega kolesa, ki je nameščeno na dveh čolnih.
V zgradbi na kopnem je stroj za mletje, ki ga poganja kolo.
Mlin je tehniško-kulturni spomenik pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine!
Ta edinstveni mlin je priča bogate mlinarske tradicije in sožitja med mlinarjem in reko. Pridružite se nam na popotovanju skozi zgodovino in odkrijte, zakaj je Babičev mlin tako poseben.
Pridružite se tistim, ki so že odkrili čarobnost Babčevega mlina na reki Muri. Sprehodite se po obrežju reke in prisluhnite njenemu šepetu, ki vas bo popeljal nazaj v čas, ko so mlinarji s svojim trudom pretvarjali energijo reke v energijo, ki je ohranjala skupnost in kulturo. Obiščete ga lahko tudi iz reke Mure :), kar pomeni, da lahko do njega priplujete z Murskimi čolnarji.
Babičev mlin na Muri je destinacija, ki bo navdušila vse ljubitelje zgodovine, narave in kulinarike!
Informativni delovni čas: ponedeljek-petek 8:00-16:00, vmes med 12:00 in 13:00 je mlin zaprt, v soboto pa so odprti med 8: 00-13:00, nedelja: zaprto.
Vstopnina: 2 € na osebo
Za skupine priporočajo, da si ogled mlina rezervirate vsaj dva dni prej.
Fotografije: Sabina Cipot in arhiv Murski čolnar
Ob dvorcu v Rakičanu boste našli skriti dragulj, ki se razprostira na približno 10. hektarjih čarobne narave - park. Ta očarljiv park ni le zeleni raj, ampak tudi odprta učilnica z zgodovinskim pridihom, ki vas bo popeljala skozi čas.
Vstopite v svet edinstvenih dreves, med katerimi izstopata čarobni tulipanovec in mogočni črni oreh. Slednji ni le drevo, temveč nosi tudi zgodbo preteklosti, saj so ga nekoč uporabljali za izdelovanje puškinih kopit! Ob raziskovanju parka pa ne boste sami – srečali boste "kenguru zajce", divje zajce, ki so jim domačini nadeli ta vzdevek zaradi njihove velikosti. Ti skrivnostni prebivalci dodajajo parku pridih divjine in harmonije z naravo.
Za tiste, ki želijo odkriti več, je na voljo voden ogled parka, ki traja približno eno uro. Vodnik iz bližnjega RIS Rakičan vas bo popeljal skozi vsak kotiček parka, delil zanimive zgodbe in vas povezal z naravno dediščino tega kraja. Voden ogled je na voljo v slovenščini ali angleščini, prilagodljivi pa so tudi glede na čas in interese skupine.
Skozi park vodi tudi učna pot, ki se konča pri kapelici in grobnici, ki sta bili zgrajeni leta 1880. Te zgodovinski znamenitosti sta priči bogate preteklosti in dodajata parku mističen pečat.
Za tiste, ki si želite še več informacij, pa je v RIS Rakičan na voljo na ogled tudi kratek predstavitveni filmček o razvoju kočij in kočijaštva. To je odlična priložnost, da se poglobite v zgodovino prevoza in spoznate, kako so se nekoč prevažali ljudje in njihove zgodbe.
Seveda se lahko ob robu parka, v grajskem lokalu vsedete in občudujete park, otroke pa pustite na igralih ali pa še pred kavo pogledate in pobožate konje, ki so del zgodbe dvorca in parka.
V gradu je tudi grajska kavarna in otroška igrala.
Še posebej veseli boste pa, ko boste zagledali v parku ob gradu konje. Pustite se presenetiti.
Park lahko obiščete v vseh letnih časih, saj ima vsako odbobje svoj čar.
Iz Murske Sobote se lahko do parka v Rakičan sprehodite tudi po urejenem pločniku in urejeni kolesarski poti. Pot vodi mimo Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Fotografije: Sabina Cipot in arhiv Mestne občine Murska Sobota
Arhitekturna in umetniška poslastica - Cerkev sv. Trojice Odranci
V središču Odrancev stoji Cerkev sv. Trojice, ki ima svoje korenine v preprosti kapelici iz leta 1862. Toda njena zgodovina ni bila gladka, saj je bila pot do sedanje osmerokotne lepotice polna izzivov.
Aprila 1946 so se domačini odločili, da si zaslužijo pravo cerkev, nekaj, kar bo zaznamovalo njihovo duhovno potovanje. Izmed idejnih zasnov, ki jih je naredil arhitekt Janez Valentinčič, se je cerkveni odbor odločil za osmerokotno cerkev, žal pa zamisli o gradnji ni bilo lahko izpeljati. Gradbena dovoljenja so se zavlekla in material, ki so ga verniki pripravili za gradnjo cerkve, so porabili za gradnjo zadružnega doma. Sčasoma so se sprijaznili, da zidane cerkve ne bo mogoče zgraditi v kratkem času, zato so postavili leseno cerkveno stavbo, ki so jo uporabljali 17 let. A njihova vztrajnost je bila ključna in po mnogih prizadevanjih so leta 1977 dočakali posvetitev osupljive Cerkve sv. Trojice.
Med gradnjo pa se je zgodila težka nesreča. 14. marca 1966 se je podrla kupola in terjala osem življenj. Odrančani tega nikoli niso pozabili; na trati pred cerkvijo danes stoji spomenik z vklesanimi imeni žrtev.
Po dograditvi so se domačini odločili, da bodo oživili notranjost s čudovitimi freskami. Na 200 kvadratnih metrih je akademski slikar in duhovnik Stane Kregar ustvaril pravo umetniško mojstrovino, ki še danes očara vsakega obiskovalca.
A to ni bila edina prelomnica. Leta 1983 so dvignili stolp in vanj namestili tri zvonove, ki s svojim zvonjenjem prebujajo dušo.
Cerkev sv. Trojice v Odrancih ni zgolj kamnita zgradba, temveč živo pričevanje volje in vere skozi stoletja. Ko vas pot zanese v Pomurje, ne spreglejte te kulturne dragocenosti. Razglejte se po freskah, prisluhnite zvokom zvonov, stopite v prostor, kjer se prepletata zgodovina in umetnost. Cerkev sv. Trojice v Odrancih vas bo navdušila in napolnila duha s čarobnostjo svoje zgodbe.
Tišinski dvorec: oaza miru z eksotičnim parkom
Dvorec na Tišini je verjetno v 19. stoletju pozidala znana plemiška rodovina Batthyányi, ki je imela svoje posesti tudi na tem območju, večino pa na Madžarskem.
Prvotno je bil pozidan v obliki črke L, pozneje pa je s prizidavo novega opečnega trakta dobil podkvasto tlorisno obliko.
Dvorec je primer skromnega, zleknjenega, tipično panonskega opečnega in pritličnega dvorca, ki je bil obdan z lepim velikim parkom in s številnimi eksotičnimi drevesi, ki jih je v dar prejemala takratna grofovščina. Okoli 2 hektara velik park ima tudi eksotične vrste rastlin, recimo okoli 40 metrov visoka kavkaško jelko.
Dvorec Beltinci: očarljiva panonska arhitektura v Prekmurju
Dvorec Beltinci so pozidali grofje Banffyji v začetku 16. stoletja, v 17. stoletju pa je bil predelan v nadstropni dvorec s tipično panonsko arhitekturo.
Beltinski grad je prvič omenjen v dnevniku Bánffyjeve rodbine leta 1532, vendar naj bi graščina izvirala že iz 13. stoletja. Turška pustošenja konec 17. stoletja in ropanja Krucov na začetku 18. stoletja po Prekmurju in sosednih deželah so pustila sledi tudi na tej mogočni graščini.
V petdesetih letih prejšnjega stoletja jo je jugoslovanska komunistična oblast hotela porušiti. Temu se je uspešno zoperstavil zaljubljenec v starine in njihov zbiralec Nikolaj Szepessy.
Dvorec Matzenau: izgubljena eleganca na Goričkem v Prosenjakovcih
Dvorec Matzenau stoji na Goričkem, v gozdu na manjšem pobočju v Prosenjakovcih in počasi propada.
Gre za nekdanji dvorec grofa Matzenauerja, ki je bil okoli leta 1876 zgrajen kot letno in lovsko prebivališče.
Ime prvega lastnika dvorca ni znano, prva pisna omemba stavbe pa je bila 1876. Leta 1945 so bili lastniki gradu izgnani, Rdeča armada pa je grad preuredila v bolnišnico in uničila veliko stvari.
Okoli dvorca je bil nekoč zelo lep park, ki počasi spet dobiva svojo prvotno podobo.
Okoli dvorca poteka krožna gozdna učna pot, po kateri tudi pridemo do dvorca.
Ob poti so postavljene klopi, v parku pa informativne table, iz katerih se je možno poučiti o rastočih drevesih in njihovih posebnostih.
In kdo je bil Karl von Matzenauer?
Grof Karl von Matzenau je rojen decembra 1851.
Končal je vojaško šolo in postal visoki oficir v Avstro – ogrski vojski. Bil je vojaški ataše in generalni konzul v Venezueli, Peruju, Rusiji, Boliviji in Iranu.
Po prvi svetovni vojni je bil v komisiji za določanje meje med Jugoslavijo in Madžarsko in tako ima zasluge, da je državna meja taka, kot jo imamo danes.
Umrl je 5. februarja 1932 v Prosenjakovcih, pokopan pa je na katoliškem pokopališču v Selu.
Dvorec je bil v zgrajen prvi tretjini 19. stoletja, o čemer priča tudi sam slog gradnje. Grajen je v neoklasicističnem slogu, za katerega je značilno oživljanje in posnemanje starogrške in starorimske umetnosti. Gre za bogato enonadstropno stavbo, ki so jo verjetno zgradili italijanski arhitekti, ki pa naj bi uporabljali les in opeko iz lokalnega področja.
Dvorec je bil visok 9 metrov, njegov tloris pa je bil 26,5 metrov krat 15,5 metrov.
Zemljišče okrog njega je bilo veliko 150 hektarjev.
Nad glavnim vhodom, nad balkonskimi okni in vrati, sta še vedno v sredini vidna dva grba, ni pa znano, grba katerih družin sta in komu pripadata.
Eden od teh grbov je opremljen z napisom”VIRTUTI PRO PATRIA”, na sredini grba je na modri podlagi venec iz rdečih vrtnic, njegova sredina pa je pobarvana zeleno.
Na drugem pa je upodobljena štorklja, ki jo obdajata belo-modri zastavi, na rumenkasto-rjavi podlagi pa dva krat po tri rumene petokrake zvezde. Nad grbom sta dve različni kroni. Zgornji del dvorca je bil bivalni prostor gospodarja. Zgoraj na hodniku, katerega stene so bile obdane z glavami nagačenih živali, je bil majhen improviziran oltar, kjer se je za grofa opravljalo bogoslužje ob nedeljah in praznikih. V spodnjem delu dvorca, oziroma v pritličju je bila kuhinja, sprejemna soba s klavirjem, soba za goste, shrambe, vhod v klet in stranišča. V tem delu dvorca je bilo pri zadnjem lastniku urejeno tudi majhno stanovanje za grofovega sorodnika. Desno od oltarja je bila velika soba, kjer je imel grof shranjeno lepo zbirko daril, nagačenih živali in dragoceno zbirko orožja. Zraven je bila manjša soba, kjer je bila dragocena zbirka porcelana, shranjena v lesenih omarah s steklenimi vrati in z ogledalom od zadaj tako, da je bil porcelan viden z vseh strani. Na sredini hodnika, nasproti stopnišča, je bila velika bilijardna soba in hkrati soba za goste. To je tudi največji prostor v celem dvorcu. V bilijardni sobi je bila bilijardna miza, dolga jedilna miza z dvanajstimi, lepo okrašenimi stoli in z visokimi naslonjali. V prostoru so bile razstavljene nagačene živali, med njimi tudi nagačen tjulen.
Del parka pred gradom je bil prepleten z urejenimi sprehajalnimi stezicami in zasajen s topoli, rdečimi bukvami in jelkami, na pa je bil vodomet z ribnikom, okrog katerega so stale tri kamnite klopi, ki so v pravilnem krogu obkrožale jelke.
Danes je dvorec razvalina, a še vedno ima neverjetno energijo, ki te potegne, da nikakor ne moreš mimo, ne da ga obišeš.
Ne verjamete!Pridite in se prepričajte!
Baročni dvorec v središču Rakičana: grad, kultura in tradicija
Grad Rakičan je dvorec, ki stoji v naselju Rakičan v občini Murska Sobota. Izvira iz starejšega gradu na tem mestu, ki je bil utrjen v 17. stoletju, nazadnje pa predelan v baročni dvorec. Prva zapisana beseda, ki priča o njegovem obstoju, je iz leta 1431 danes pa v njem najdete Konjeniški klub in Raziskovalno izobraževalno središče Ris Rakičan. Grad Rakičan, ki spada pod nepremični spomenik lokalnega pomena, je bil zanj razglašen 29. marca 1991.
Srednjeveško jedro gradu ni več vidno, saj so ga prezidave, ki so se dogajale kasneje, so izbrisale.
Plemiška rodbina Batthyány, ki je gospodarila s posestjo najdlje, je v 1. pol. 17. stol. grad dodatno utrdila zaradi turške nevarnosti.
Po prenehanju turških vpadov so ga temeljito prezidali po baročnem okusu, tako da je iz utrdbe v 18. stol. nastal podeželski dvorec. In to kot je še danes.
Obdan je s krasnim angleškim parkom. Številne poti, speljane skozi majhen gozd, pa vodijo med drugim tudi do kapelice in grobnice iz leta 1880.
V dvorcu Rakičan med počitnicami organizirajo tudi številne poletne tabore za otroke.
Ena najbolj znanih prireditev v njem pa je seveda Noč čarovnic, konec oktobra.
Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih - edinstven spominski vrt brez primerjave
Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih je edinstven kulturni spomenik v Prekmurju in v Sloveniji. Ta osupljivi vrt ni le kraj botaničnega čudenja, ampak tudi ganljiv spomenik, ki slavi uporniški duh in mirno sožitje med ljudmi in narodi.
Obiščite ga; s svojimi edinstvenimi značilnostmi vas bo ta vrt zagotovo prevzel.
Ustvarjanje in nastanek vrta
Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih je začel nastajati po drugi svetovni vojni na posestvu družine Šiftar.
Šiftarjevi – oče Jožef, mati Apolonija in njuni trije sinovi, Franci, Jožef in Vanek, so bili napredna kmečka družina. Ko se je oče Jožef po prvi svetovni vojni srečno vrnil iz soške fronte, je v zahvalo skupaj s preživelim soborcem in sosedom na robu posestva postavil kapelico v gotskem slogu. Kapelica, ki stoji ob regionalni cesti iz Radgone v Mursko Soboto, je bila sprva posvečena spominu na padle vaščane v prvi vojni. Po drugi vojni pa je dobila še eno spominsko obeležje, posvečeno vsem, ki so padli v obeh vojnah, izgubili življenje v taboriščih, v ujetništvu in v zaporih.
Izvor vrta je ganljiv: mati Vaneka Šiftarja, prekmurskega intelektualca, je bila tista, ki je v vrtu vsadila prvi dve drevesi. Gre za vrbi žalujki, ki ju je zasadila v spomin na svoja dva sinova, ki nista preživela vojne. Vrbi žalujki predstavljata hkrati tudi njun simbolni grob, saj za pravega nihče ne ve. Tako je bil vrt zasnovan kot spomenik vsem tistim, ki so med drugo svetovno vojno trpeli.
Bogata botanična zbirka
Vrt se lahko pohvali z več kot 450. različnimi vrstami drevja in grmovnic, ki so jih darovali in posadili v spomin na trpljenje ljudi med vojno. Tu boste našli tako samonikle rastline kot tudi darovane rastline iz različnih koncev sveta. In prav za vsakim drevesom in grmovnico je zgodba in spomin na preteklost.
Drevesa so prišla iz krajev, kjer so potekali najhujši boji na Balkanu in v Vzhodni Evropi. Tako na Petanjcih raste drevo iz bojišča Pri Treh žebljih na Pohorju, iz Jasenovca, Rašice, Sutjeske, Kozare, Drvarja, Kočevskega Roga. Pa iz nacističnih taborišč Dachau, Belsen-Belsen, Mathausen, Ravensbrück, Oswiecim-Auschwitz, Gonars, Rab in okupatorjevih zaporov v Sloveniji in Srednji Evropi - iz Gramozne jame, Maribora, Stranic pri Celju, Jajinc pri Beogradu iin iz zaporov v Begunjah.
Vrt se razprtostira na 1,5 ha sonaravno urejenega dvoriščnega dela posestva družine Šiftar. V popisu drevnin najdemo več kot 450 različnih dreves, grmovnic, vzpenjalk in trajnic, od katerih je več kot 200 različnih vrst in sort dreves. V zbirki je več kot 100 listavcev in skoraj 30 vrst iglavcev.
Predmeti, povezanimi z grozotami
Vrt spominov in tovarištva je kraj, kjer preteklost oživi ne le s pomočjo dreves, ampak tudi skozi različne spominske plošče, umetniške skulpture in predmete. Zbirko spominskih dreves so namreč sčasoma dopolnjevali še z drugimi pomniki zgodovinskih prelomnic, z umetniškimi skulpturami in spominski predmeti, povezanimi z grozotami vojn. Tako boste na Petanjcih našli ožgano opeko iz Hirošime, okrvavljeno zemljo iz Mamaja pri Volgogradu, žlindro iz fašističnega krematorija v taborišču Crveni krst pri Nišu, kamen s krvave poti padlih jetnikov pri gradnji cest za okupatorja iz bližine mesta Bod na Norveškem; del oltarja razrušene cerkve v vasi Oradour sur Glane, kjer so Hitlerjeve enote junija 1944 pobile 634 prebivalcev in uničile vas, ter osmojen kapnik iz Postonjske jame.
Kulturna in zgodovinska pomembnost
Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih je kulturni spomenik, ki spominja na strahote vojne in spodbuja trajen mir. Skulpture, ki jih najdete tukaj, izražajo trpljenje vojn, nesmisel nasilja in upanje za boljšo prihodnost. Vsaka umetnina nosi globoko sporočilo, ki spominja na pomen miru in sožitja. O strahotah vojne, nasilja in množičnem trpljenju pričajo tri skulpture Milana Kristana: ženska, katere lik izraža grozo; figure štirih obešencev, ki z dvignjenimi rokami kličejo k uporu ter skulptura lista, ki simbolizira novo življenje. O množičnih pobojih civilnega prebivalstva in streljanju talcev pripoveduje krog treh skulptur nekdanjega rudarja Miloša Vlastiča. Skulpture nosijo naslove Človek in vzhajajoče sonce, Pred streljanjem ter Po streljanju, s katerimi je upodobil lastno usodo izgnanca in obsojenca na smrt. O boju za novo življenje, o graditvi mirnega sožitja med ljudmi in narodi pa govori skulptura Antona Kranjca v obliki bakle. Druga, poimenovana ‘Skozi trpljenje v lepše življenje’, ponazarja pretvarjanje orožja in vsega, kar služi ubijanju, v orodje, ki naj služi človeku za sožitje z naravo. Tretja skulptura ponazarja kmeta partizana, ki se po vojni vrne k svojemu plugu.
Skulptura ‘Prekmurski totem’ akademskega slikarja in kiparja Štefana Hauka, rojenega blizu vrta, v obliki cveta simbolizira neusahljivi vir življenja in ustvarjanosti; posvečena je ustanovitelju vrta in večplastno izraža vrednote in sporočila vrta.
Na vhodu v vrt vas pozdravi pesem Toneta Pavčka, ki je posvečena vrtu.
Obisk vrta
Obiskovalci imajo možnost, da vrt raziskujejo spontano ali pa uporabijo vodnik, ki jim bo razkril vse še tako skrite kotičke vrta.
Vrt sodi v zavarovano vrtno-arhitekturno dediščino in je vključen v Mrežo botaničnih vrtov in arboretumov Slovenije. Z vrtom upravlja Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. Tu ima sedež tudi Raziskovalna postaja Prekmurje Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Pripoved o miru in sožitju
Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih je pravzaprav pripoved o strpnosti, uporu in volji po graditvi boljšega sveta. Tu se prepletajo narava, kultura in zgodovina, ki ustvarjajo edinstveno izkušnjo za vsakega obiskovalca.
Obiščite ta poseben in edinstven kraj in se prepustite ganljivemu sporočilu, ki ga vrt prinaša. Postal je namreč kraj, kjer sta narava in človeška zgodovina stopila skupaj, da izrazita moč volje do miru in sožitja. Ne zamudite priložnosti, da doživite to izjemno izkušnjo; prevzela vas bo in navdihnila.
Slovenski muzej holokavsta
Sinagoga Lendava je ena od edinih dveh ohranjenih sinagog v Sloveniji in
stoji v Lendavi na Spodnji ulici 5.
Stavba ima zanimivo življenjsko zgodbo, doživela je kar nekaj obnov, zadnja je bila leta 2002.
Podobno kot pri prenovi mariborske sinagoge, druge ohranjene sinagoge v Sloveniji so tudi v lendavski sinagogi spremenili okenske odprtine in rekonstruirali notranjost.
Danes ima sinagoga, ki je pomemben kulturno-zgodovinski objekt, funkcijo kulturnega centra, kjer se organizirajo razstave in prireditve na temo judovske kulture.
V stavbi je v sklopu galerije urejena stalna razstava z naslovom »Zgodovina dolnjelendavskih Židov«.
Leta 2014, ob 70. obletnici deportacije Judov iz Lendave, je sinagoga prejela ploščo z napisom Slovenski muzej holokavsta.
Čiga pri Tešanovcih - tipičen panonski vodnjak
V globinah Prekmurja se pretaka ena najdragocenejših in najbolj pomembnih dobrin - voda. Kako so jo ljudje tam, kjer ni sama privrela na površino, prepričali, da pride k njim? Ja, z vodnjaki vendar!
In eden najbolj zanimivih vodnjakov, značilen za Prekmurje, je vodnjak na vzvod, ki ga Prekmurci imenujejo “čiga”. Čiga v madžarščini pomeni polž, ta zanimiv vodnjak pa pripoveduje zgodbo o iznajdljivosti ljudi, ki so se stoletja borili za vodo.
Čiga je sestavljena iz dveh drogov. Eden od njih je zakoreninjen v zemlji in se dviga proti nebu. Na vrhu tega droga je prečni drog z razcepljenim vrhom, ki ga domačini kličejo “hlače" oziroma prekmursko “lače”. Na prečni drog se gibljivo pritrdi veriga ali vrvica in obesi izvedro, na drugem koncu pa je ta drog obtežen s kosom lesa ali kamnom. Za vsako gibanje je potrebna le nekoliko večja moč od teže vedra in droga, ki vedro nosi. Ko potegnete vedro proti tlom, se prečni drog nagiba, s tem pa se vedro spusti v vodnjak. Pri dviganju polnega vedra iz vodnjaka pa je treba drog z vedrom potegniti iz vode, kar pa obtežitev na prečnem drogu znatno olajšuje.
Ta izum ni samo vodni vir, temveč tudi kulturno bogastvo Prekmurja. Prvotno so jih imeli le grofje na svojih pristavah, sčasoma pa so jih začeli uporabljati tudi navadni ljudje. Ta tip vodnjaka je najbolj razširjen v ravninskem Prekmurju, in ko ga opazujete, se zavedate, da je to nekaj več kot le starinski izum. To je življenjski utrip in zgodba o tem, kako so ljudje skozi stoletja premagovali sušo in ohranjali svojo kulturo.
Zagledali ga boste na levi strani, takoj ko se pripeljete iz Moravskih Toplic, pred vasjo Tešanovci.
Tukaj je urejena tudi kolesarska pot, tako, da se lahko mimo pripeljete tudi s kolesom in pa seveda sprehodite peš.
Pod lipo je klopca, kjer se lahko spočijete 😊.
Ne pozabite, da se v Tešanovcih lahko posladkate v Čokoladnici Passero.
Ženavlje – Bronasti kip v obliki krogle, ki simbolizira balon, vas vabi na ogled in počitek.
Čisto, čisto na severu Prekmurja, blizu meje z Madžarsko in Avstrijo, v majhnem kraju z imenom Ženavlje v občini Gornji Petrovci, se je leta 1934 zgodilo nekaj nenavadnega. Tako nenavadnega, da se je Prekmurje zaradi tega znašlo v evropskih medijih!
Na travniku sredi vasi je namreč pristal stratosferski balon! Nekaj, kar so nekateri najstarejši prebivalci sicer že videli, saj je pred več desetetji balon že preletel tamkajšnje kraje, a vseeno je večina to čudo v zraku videla prvič.
Kljub temu se ga niso prestrašili, pač pa so ponudili človekoma, ki sta iz balona stopila, pomoč in vse svoje gostoljubje.
Kaj se je pravzaprav zgodilo??
Max Cosyns in njegov asistent Nere van Elst, stratosferska letalca, sta tisti dan, 18. avgusta zjutraj ob 6.00 z balonom vzletela z belgijskega letališča Hour-Havenne. Profesor Cosyns je bil učenec profesorja Piccarda, prvega človeka, ki je z balonom poletel v stratosfero in to je bil Cosynov sedmi polet. Z asistentom sta dosegla višino 16.000 metrov, čas njunega letenja pa je bil 14 ur. Nato sta pristala - v Prekmurju!
Veter ju je namreč odnesel čez Avstrijo proti Sloveniji in Prekmurju ter vasici Ženavlje. Ludje, ki so balon opazili, so pritekli na travnik in jima pomagali pri pristanku, nato pa jima ponudili streho nad glavo, da se spočijeta.
Letalca sta imela v gondoli radijsko zvezo, s katero sta oddajala podatke o svojem poletu. Takrat so bile vse evropske radijske postaje vključene v program poleta in so poslušalce sproti obveščale o gibanju balona v stratosferi. Nekaj dni so bili zato Prekmurje, balon in Ženavlje središčna tema informacijskih poročil časopisov in radijskih postaj v Evropi in Ameriki. Ogromno novinarjev iz Slovenije in tudi tujine pa je Prekmurje celo obiskalo.
Letalca sta iz Ženavelj odšla v Ljubljano, od tam pa na letališče v Zagreb ter naprej na Dunaj.
Ker se je to zgodilo 18. avgusta, je ta datum občina Gornji Petrovci izbrala za svoj občinski praznik. Na mestu pristanka stratosferskega balona so postavili bronasti kip krogle, ki simbolizira balon. Ustvaril ga je akademski kipar Mirko Bratuša.
Na mestu pristanka stratosferskega balona je bilo leta 1997 postavljeno spominsko obeležje trajne umetniške vrednosti, delo akademskega kiparja, Mirka Bratuše.
Bronasti kip v obliki krogle, ki simbolizira balon, se lepo sklada s pokrajino in vabi popotnike na ogled in počitek.
Ko boste obiskali Goričko, je to nujna destinacija na kateri se morate ustaviti 😊.
Lendavski grad, pričevalec kulturne dediščine Lendave in okolice
Hitro ga boste opazili - sploh, če se boste v Lendavo pripeljali po avtocesti. Lendavski grad namreč. To je ta lepotec, ki se pne nad Lendavo na nadmorski višini 266 metrov.
Grad je prvič omenjen v 12. stoletju, med leti 1712 in 1717 ga je gradil knez Esterhazy. Zgradili so ga v obliki črke L, v čast takratnemu cesarju Leopoldu.
V 19. stoletju so grad predelali in obnovili, od leta 1973 pa v njem domuje zavod Galerija-Muzej Lendava.
Ta je na lendavskem gradu pripravil številne manjše, a vseeno izjemne in zanimive zbirke.
Ena od teh nosi naslov Grad na preži, gre pa za replike hladnega in strelnega orožja, vojaške opreme, zastav in drugih rekvizitov. Nujno si oglejte izjemno zanimivo tamkajšnji stalno razstavo Kultura Hetiškega ljudskega tekstila. Res vredna ogleda! Potem je na hodniku gradu lapidarij, v katerem so kamniti ostanki nekdanjega grajskega obzidja ter trije baročni kamniti kipi iz okolice Lendave.
Spominska soba Györgya Zale prestavlja kiparja, ki je eden najvidnejših rojakov mesta Lendava; Zala je umrl leta 1937.
Tukaj najdete tudi spominsko sobo Štefana Galiča, najboljšega slovenskega lesorezca zadnje tretjine prejšnjega stoletja. V njegovi spominski sobi je razstavljenih več kot 4000 metuljev, ki jih je upodobil iz lesa!
Na gradu imajo tudi zbirko zemljevidov; gre za kartografska dela, ki zaobjemajo več stoletij, pomagajo pa pojasniti geografsko, gospodarsko ter kulturno enotnost pokrajine.
V podstrešni galeriji lendavskega gradu pa je še razstava Malih plastik v bronu; oglejte si unikatne bronaste kipe srednjeevropskih sodobnih umetnikov.
Murska Sobota je leta 2965 postala kuturno bogatejša, saj so odprli Razstavni paviljno arhitekta Franca Novaka. V njej so na začetku razstavljali likovni ustvarjalci iz ožje regije, pozneje pa so se jim priključile še razstave iz širšega slovenskega in mednarodnega prostora.
Paviljon je sprva deloval pod okriljem Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, nato pod Delavsko univerzo Murska Sobota. Nato so se Paviljon, Pokrajinska in študijska knjižnica, Pokrajinski muzej in kino Park, priključili novo nastalemu Kulturnemu centru Murska Sobota, enemu od prvih tovrstnih centrov v Sloveniji.
Od leta 1992 Galerija Murska Sobota deluje kot samostojni kulturni zavod, ki je svoje mesto pod soncem našel v središču mesta - na Kocljevi ulici ob Trgu kulture in ob Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota.
Galerija ima stalno zbirko, ki obsega 686 umetnin; slik, kiparskih del in del na papirju. V stalni zbirki so predvsem dela pomurskih akademskih likovnih umetnikov, pa tudi ostali slovenski umetniki. Edinstven segment stalne zbirke so skulpture, odkupljene na nekdanjih Jugoslovanskih bienalih male plastike in kasnejših Evropskih trienalih male plastike.
Poleg stalne zbirke pripravljajo vedno zanimive, aktualne in pogleda vredne razstave, na katere vabijo najzanimivejše umetnike in umetnine.
Poleti - julija in avgusta - je Galerija odprta v ponedeljek, torek, sredo in petek med 7.30 in 15.00, v četrtek med 7.30 in 16.30 ter v soboto med 9.00 in 12.00. Ob nedeljah in praznikih je zaprta; razen 8. februarja.
Če si hočete ogledati aktualne razstave v odpiralnem času med ponedeljkom in petkom, je najava skupin obvezna vsaj teden dni prej.
Cerkev sredi Bogojine v občini Moravske Toplice je rimokatoliška cerkev.
Prvotno je tukaj stala cerkev iz 14. stoletja, ki je bila leta 1810 posvečena Gospodovemu vnebohodu. Leta 1924, ko je prišel v Bogojino arhitekt Jože Plečnik, ga je tamkajšnji župnik Ivan Baša prosil, da bi naredil načrt za novo cerkev. Plečnik je narisal načrt za mogočno cerkev in ga pozneje spremenil tako, da je staro župnijsko cerkev, ki je v svojem zahodnem delu značilen spomenik prekmurske gotike 14. stoletja, ohranil. Danes stara cerkev služi kot podporna lopa in kor. Nova cerkev ima enoladijski prostor pravokotne oblike s pravokotnim prezbiterijem; stropi pa so okrašeni s prekmursko keramiko. Plečnik je za cerkev arhitekturno oblikoval tudi prižnico, krstilnik in kamnito obhajilno mizo z vratci. Omenjenega pa nikoli ni videl, saj so vse izdelali šele po njegovi smrti in sodijo med zadnja arhitektova dela.
Rotunda - kar pomeni “stavba, ki ima krožni tloris” - v vasici Selo na Goričkem je “must see”, ko ste v Prekmurju, saj gre za opečno romansko rotundo, ki je v Sloveniji edinstvena! Je izjemen spomenik okrogle romanske arhitekture ter gotskega slikarstva.
V prvi polovici 13. stoletja so jo - tako pripoveduje legenda - zgradili templarji, leta 1845 pa so jo s prezidavo bistveno spremenili. Tudi poslikave rotundnega prostora so se z leti ves čas spreminjale. Rotunda zvonov nima, visijo pa v samostojnem lesenem stolpu.
Rotunda stoji sredi travnika, ki je vedno zanimiv; posebej spomladi in zgodaj poleti, ko na njem cvetejo kukavice, trave in travniške cvetice.
Osrednji trg v mestu je Trg zmage, sredi katerega stoji 17 metrov visok Spomenik zmage, izdelan iz belega marmorja. Spomenik si je njegov snovalec - ruski arhitekt Arončik - zamislil kot grobnico, ki simbolizira mogočno obzidje Kremlja. Pred njim stoji častna straža, nad grobnico pa se vzpenja obelisk s podobo Lenina na bronasti medalji. Sprva naj bi bili v tem spomeniku pokopani sovjetski vojaki, ki so padli na območju Pomurja, vendar so njihove posmrtne ostanke nato prenesli v skupne grobove na soboško pokopališče.
Avtorja plastik dveh vojakov na spomeniku sta znana slovenska kiparja, brata Boris in Zdenko Kalin. Na obeh stranskih ploščadih spomenika sta tudi dva topova. Medtem ko so po padcu komunizma številne podobne spomenike drugod odstranili, je Spomenik zmage ostal kot edinstven simbol mesta Murska Sobota in njegove zgodovine.
Arhitekturni biser sredi Murske Sobote in njenega mestnega parka enostavno morate spoznati.
Grad Murska Sobota je zrasel v renesančnem obdobju 16. stoletja na mestu prejšnjega gradu; kar poglejte ohranjene kamnite okenske okvirje in lok severnega portala - v njih so jasni renesančni elementi. V 18. stoletju je bil grad preoblikovan v svojo sedanjo podobo, s prekrasnim baročnim pročeljem, arkadami, in grajsko kapelo.
Salon v prvem nadstropju je okrašen s čudovitimi rokokojskimi cvetnimi motivi, angelčki in alegorijo boja med bogom vojne ter boginjo znanosti in umetnosti. Ponaša se tudi z izvrstno keramično pečjo. Vzhodni portal z atlantoma na okroglih stebrih, ki nosita balustradni balkon, je bil prvotno del porušene palače v Budimpešti, vendar so ga kasneje prizidali k gradu.
Grad Murska Sobota je v svoji zgodovini menjal lastnike in prehodil pot od bogastva do propada.
Danes je pomembno kulturno središče mesta, saj v njem domujejo Pomurski muzej, Kološev kabinet umetniške fotografije ter Mladinski informativni in kulturni klub. V njem se odvijajo razstave, koncerti, predstave in drugi dogodki.
Poleti so na grajskem dvorišču, ploščadi pred gradom in v mestnem parku festivali, koncerti in prireditve, ki dajejo mestu pravi žar.
Grad spada med najobsežnejše fevdalne komplekse na Slovenskem in je bil sezidan v času križarskih vojn in z njim so gospodarili Templarji. S svojo nenavadno obliko notranjega dvorišča in mogočnimi zidovi predstavlja pravo posebnost.
Po vojni je bila v njem nastanjena sovjetska vojska, kasneje pa je bila stavba nacionalizirana. V času po vojni so grajski prostori služili kot upravni prostori, v njem pa so našli svoj dom tudi nekateri prebivalci.
Grajsko dvorišče je obdano s stolpastimi arkadami, kar še dodatno poudarja njegovo nenavadno obliko.
V gradu do ogromne kleti in ječe, najlepši del gradu pa je bila jugozahodna stran, kjer je bil stanovanjski del s stekleno teraso, pred njo pa čudovit cvetlični vrt z ribnikom in vodnjakom, vklesan v živo skalo, ki je ohranjen še danes.
V grajskem parku najdemo starodavne tulipanovce, rdeče bukve, hraste, sofore, platane in druge vrste dreves.
Žal je bila grajska oprema uničena ali izropana po 2. svetovni vojni, zato so le redki zapisi v kronikah in urbarjih priča o nekdanji slavi gradu.
V zadnjih desetletjih so z evropskim denarjem grad obnovili in v grajskih prostorih je sedež Krajinskega parka Goričko ter Informacijski center krajinskega parka treh dežel.
Prostori in pisarne Krajinskega parka so v vzhodnem traktu gradu, medtem ko so v pritličnem delu predstavljene delavnice domače obrti. Obiskovalci imajo priložnost spoznati črno kuhinjo z odprtim ognjiščem, žganjekuho, zeliščarstvo, tkalnico, kovačnico ter lončarsko in kolarsko delavnico.
V gradu je tudi obnovljena poročna dvorana, v kateri po zraku plavajo številne zgodbe o ljubezni, še iz pradavnih časov.
Fotografija: Niko Časar
