Ste že slišali za Park misli ali Park razmisleka?
Spomenik sicer stoji v Avstriji, vendar je le en kilometer od meje s Slovenijo. Praktično pri gasilskem domu v vasi Fikšinci na Goričkem samo slediš tabli Park misli in si čez par minutk že na točki spomenika. Brez »meje«, niti nimaš občutka, da nisi več v Prekmurju😊.
Park je spomin na grozote, ki jih je zmožen človek in je spomin na ogromno število ljudi, ki so umrli v času gradnje nemške obrambne linije Ostwall, vse od meseca septembra 1944 do konca vojne, meseca maja 1945. Prav na mestu parka je bila obrambna linija, ki je potekala med Dravo in Donavo do današnje Slovaške.
Na mestu parka je simbolično prikazan množični umor, ki ga je odredil nacionalistični režim in so ga večinoma izvajali pred očmi civilnega prebivalstva.
Tukaj se nahaja tudi drevored hrušk, ki predstavlja verigo ljudi, ki so bili tik pred koncem vojne pognani na tako imenovane pohode smrti v smeri koncentracijskih taborišč.
Vredno ogleda in priložnost spomina na preteklost.
V parku se nahaja tudi klopca, kjer se lahko spočijete, sploh če do parka prikolesarite. Od tukaj vodijo tudi super pohodne in kolesarske poti.
Naj vas spomnimo, da se v vasi Fikšinci lahko osvežite tudi na Posestvu Gjerkeš.
Rečni wellness za dušo in telo
Z Murskimi čolnarji se povežite z naravo in najdite notranji mir
Ste kdaj sanjali o pobegu iz vsakdanjega vrveža ter o tem, da bi pustili, da vas narava popelje na najbolj prijetno in čarobno potovanje? Naše Dokležovje je izjemno območje, kjer teče reka Mura popolnoma mirno in ležerno, obdana s širokim zelenim pasom nižinskega gozda. To je kraj, kjer se narava razkrije v svoji najbolj neokrnjeni obliki.
Naravno bogastvo
Tukaj boste doživeli naravo v vsej njeni veličini. Ohranjena rečna krajina s poplavnimi gozdovi, ki je prepoznana kot neprecenljivo naravno bogastvo, vas bo popolnoma očarala. To območje je del Nature 2000 in biosfernega območja Mura - Drava - Donava, kar pomeni, da je eno od najpomembnejših biotopov v Evropi in svetu. Zeleni trak živalskega in rastlinskega bogastva vas bo prevzel.
Reka Mura - vir navdiha
Reka Mura je srce naše regije in duša Prekmurja. Navdihuje umetnike, hrani pridne roke in nudi prostor za oddih in mir. Ponuja tudi veliko priložnosti za aktivnosti na prostem, gibanje in odkrivanje narave. Pristna lokalna kulinarična ponudba pa bo vaše brbončice razvajala z okusi teh krajev.
Dostopnost in raznolikost
Dokležovje je blizu avtoceste, zato je turist praktično takoj sredi zgodbe Murskih čolnarjev! Murski čolnarji povezujejo tudi več krajev in občin ob reki Muri; vsak kraj ima svojo zanimivo zgodbo, kulturno dediščino ter lokalno kulinarično ponudbo.
Čolnarjenje in več kot to
Murski čolnarji ponujajo več načinov dinstvenega doživetja reke Mure. Čolnarjenje po Muri je lahko družinski izlet, sproščujoča dnevna zabava, športno-naravoslovni dan za šole ali team building za podjetja.
Vodniki Murskih čolnarjev so izšolani, izkušeni ter licencirani - vse za vašo varnost. Svoje čolne skrbno vzdržujejo in zagotavljajo visoko stopnjo varnosti.
Prenočišča v naravi
Kmalu boste tudi lahko ugodno prenočili v prvem čolnarsko - kolesarsko - pohodniškem hostlu, ki ga čolnarji pripravljajo za t.i. prehodne goste ,ki bi si želeli dvo ali eno dnevno avanturo ali zgolj samo nočitev.
Zgodba, ki se širi
Zgodba Murskih čolnarjev pa se ne dogaja samo na enem mestu, ampak povezuje več krajev in občin ob Muri. Vsak kraj je prostor, kjer gostom predstavijo zgodovino, naravo ter lokalno kulinarično dediščino. Lahko pa raziskujete in okušajte tukašnje kraje tudi s kolesi in s pomočjo kulinaričnih doživetij. Priporočamo! Boste prav tako okusili veliko mero naše Mure.
Murskih čolnarji združujejo naravo, kulturo in doživetja. Želijo si samo eno - ponuditi nepozabno izkušnjo, kjer lahko odkrijete čarobnost reke Mure, se povežete z naravo ter doživite umirjenost in mir, ki ju prinaša ta čudoviti kraj.
Slišite?? Reka Mura vas kliče! Odzovite se njenemu klicu!
Fuks graba - Vznemirljivo odkrivanje gozda
Kako rastejo drevesa? Kako so sestavljena tla v gozdu? Kakšen je lisičji dom? Odgovore na ta zelo raznolika vprašanja (in še na kakšno več) lahko dobite na enem mestu – natančneje v grabi oziroma Fuks grabi. Torej, če se iz Murske Sobote usmerite proti severozahodu, vas cesta popelje v v zahodni del Prekmurja. Tam vas po slabih 20 kilometrih vožnje, na obronkih Goričkega, pričakuje pravo doživetje v naravi. V naselju Korovci v Občini Cankova lahko odkrivate skrivnosti gozda na urejeni Turistični gozdni učni poti Fuks graba, ki jo je leta 1997 zasnoval domačin Jože Toplak.
Na 2,4 km dolgi poti skozi mešani gozd vas bo spremljal potoček s številnimi meandri, ob poti boste lahko spoznali različne vrste dreves, na 9 vsebinskih točkah pa odkrili pomen gozdnega roba in obnove gozda, spoznali rast dreves, sestavo črne jelše in lisičji dom, se seznanili s smrekovo monokulturo, lovskimi objekti, si ogledali pedološki prerez tal in še kaj.
Dobro prisluhnite in poskušajte ugotoviti katere živali se oglašajo ter kako šelesti listje pod vašimi koraki. Ali pa postojte, zaprite oči in globoko vdihnite in začutite kako diši gozd. Fuks graba je odlična destinacija za nekajurni pobeg v naravo, ko si zaželite prijetne ohladitve v senci goričkih dreves, sam gozd pa poleg bogate vsebine učne poti ponuja nešteto edinstvenih odkritij in mnogo priložnosti, da naravo ujamete tudi v fotografski objektiv.
Pot je dobila ime po lisicah in kdo ve – morda boste na poti srečali kakšno čisto pravo zvitorepko. Zagotovo pa jo boste videli na znakih, ki vodijo po gozdni učni poti. Mimogrede, lisičko, ki je upodobljena na tablah, je narisal najuspešnejši slovenski risar stripov in animiranih filmov Miki Muster.
Tudi če hoja ni vaša najljubša aktivnost, dajte naravi priložnost, da vas prevzame. Ob počasnejšem ritmu boste pot ob vsebinskih točkah s povratkom do izhodišča prehodili v dveh urah, če ne upoštevamo postankov. Tako je Fuks graba odlična destinacija za odkrivanje narave in gozdov v Prekmurju, primerna za vse starosti.
Slatinski vrelec Nuskova - Vrelec najboljše mineralne vode v Sloveniji!
Ni bilo enkrat, da so ljudje v Prekmurju iskali nafto in našli toplo vodo; to se je zgodilo večkrat. No, ampak zgodba slatinskega vrelca v Nuskovi pa govori o tem, da so iskali toplo vodo, našli pa … ne, ne nafte. Našli so naravno mineralno vodo! In to kakšno! Najboljše kakovosti v Sloveniji, vsebuje pa zelo veliko železa in je zato odlična predvsem za tiste, ki nam primanjkuje železa v krvi. Ker pa ima mineralna voda v sebi toliko železa, ima zelo specifičen okus in ni tako popularna za pitje, kot so nekatere druge slovenske mineralne vode.
Drugače pa njeno kakovsto potrjujejo testi ljubljanske fakultete za kemijo, vi pa se pripeljite in se prepričajte!
Izvir slatine, kot mineralno vodo imenujejo v Prekmurju, je med Nuskovo in Serdico; če se boste peljali po tamkašnji cesti, ne boste mogli zgrešiti, saj je le izvir le nekaj metrov stran od ceste.
Z glavne ceste med Rogašovci in Kuzmo v naselju Nuskova zavijte levo pri tabli za slatinski vrelec Nuskova. Avto parkirajte na urejenem parkirišču tik ob cesti. Pot nato peš nadaljujte do vrelca, potrebovali boste približno 5 minut.
V njegovi bližini pa je drevored vrb.
Lepo urejen izvir, do katerega vodi ličen leseni mostiček, pot do vrelca pa vodi mimo drevoreda starih vrb, vrelec je bil obnovljen leta 2008.
Ob kamnitem izviru, kjer iz globin neprekinjeno žubori mineralna voda, je urejeno leseno počivališče z mizo in klopco, ob njem pa stoji informativna tabla, na kateri boste našli nekaj precej zanimivih podatkov o izviru.
Preplet prekmurske zgodovine in ustvarjalnosti!
Na 1000 kvadratnih metrih, na katerih se razprostira Muzej na prostem Filovci, boste v središču vasi Filovci slišali zgodbo ene najbolj značilnih domačih obrti Prekmurja - lončarstva.
Pod budnim strokovnim očesom etnologov, konzervatorjev in arhitektov tukaj družina Bojnec pripoveduje zgodbo lončarstva. Zgodbo pa so združili s cimprano hišo oziroma cimpračo, ki je prav tako najbolj značilna za prekmursko arhitekturo.
Tudi sama vas Filovci je fenomen, saj je ni vasi na slovenskem, ki bi premogla bolj pestro vaško lončarsko izročilo.
Poleg tega je tukašnja lončevina izjemno posebna - črna.
Zakaj je filovska lončevina črna??
Skrivnost je v žganju … poleg tega pa je - tudi zaradi načina žganja - še izjemno vodoodporna!
Skratka - pridite in prisluhnite zanimivim skrivnostim prekmurske zgodovine ustvarjalnosti.
Po muzeju si lahko naročite tudi vodenje, na katerem vam bodo predstavili lončarjenje na lončarskem vretenu.
Vsak dan med 10:00 in ob 16:00 lahko vidite to, za vodenje ali prikaz lončarjenja ob drugih urah, pa se je potreno vnaprej dogovoriti.
O kakovosti muzeja na prostem v Filovcih govori tudi dejstvo, da je na 22. podelitvi Murkovih nagrad za dosežke na področju etnologije leta 2008 je Alojz Bojnec, ustanovitelj in vodja Zavoda lončarska vas Filovci, prejel Murkovo listino. Slovensko etnološko društvo je listino podelilo za izvirno predstavitev in ohranjanje kulturne dediščine in lončarske obrti v Prekmurju.
Obiščite jih, ko boste v bližini Moravskih Toplic in Lendave.
Ženavlje – Bronasti kip v obliki krogle, ki simbolizira balon, vas vabi na ogled in počitek.
Čisto, čisto na severu Prekmurja, blizu meje z Madžarsko in Avstrijo, v majhnem kraju z imenom Ženavlje v občini Gornji Petrovci, se je leta 1934 zgodilo nekaj nenavadnega. Tako nenavadnega, da se je Prekmurje zaradi tega znašlo v evropskih medijih!
Na travniku sredi vasi je namreč pristal stratosferski balon! Nekaj, kar so nekateri najstarejši prebivalci sicer že videli, saj je pred več desetetji balon že preletel tamkajšnje kraje, a vseeno je večina to čudo v zraku videla prvič.
Kljub temu se ga niso prestrašili, pač pa so ponudili človekoma, ki sta iz balona stopila, pomoč in vse svoje gostoljubje.
Kaj se je pravzaprav zgodilo??
Max Cosyns in njegov asistent Nere van Elst, stratosferska letalca, sta tisti dan, 18. avgusta zjutraj ob 6.00 z balonom vzletela z belgijskega letališča Hour-Havenne. Profesor Cosyns je bil učenec profesorja Piccarda, prvega človeka, ki je z balonom poletel v stratosfero in to je bil Cosynov sedmi polet. Z asistentom sta dosegla višino 16.000 metrov, čas njunega letenja pa je bil 14 ur. Nato sta pristala - v Prekmurju!
Veter ju je namreč odnesel čez Avstrijo proti Sloveniji in Prekmurju ter vasici Ženavlje. Ludje, ki so balon opazili, so pritekli na travnik in jima pomagali pri pristanku, nato pa jima ponudili streho nad glavo, da se spočijeta.
Letalca sta imela v gondoli radijsko zvezo, s katero sta oddajala podatke o svojem poletu. Takrat so bile vse evropske radijske postaje vključene v program poleta in so poslušalce sproti obveščale o gibanju balona v stratosferi. Nekaj dni so bili zato Prekmurje, balon in Ženavlje središčna tema informacijskih poročil časopisov in radijskih postaj v Evropi in Ameriki. Ogromno novinarjev iz Slovenije in tudi tujine pa je Prekmurje celo obiskalo.
Letalca sta iz Ženavelj odšla v Ljubljano, od tam pa na letališče v Zagreb ter naprej na Dunaj.
Ker se je to zgodilo 18. avgusta, je ta datum občina Gornji Petrovci izbrala za svoj občinski praznik. Na mestu pristanka stratosferskega balona so postavili bronasti kip krogle, ki simbolizira balon. Ustvaril ga je akademski kipar Mirko Bratuša.
Na mestu pristanka stratosferskega balona je bilo leta 1997 postavljeno spominsko obeležje trajne umetniške vrednosti, delo akademskega kiparja, Mirka Bratuše.
Bronasti kip v obliki krogle, ki simbolizira balon, se lepo sklada s pokrajino in vabi popotnike na ogled in počitek.
Ko boste obiskali Goričko, je to nujna destinacija na kateri se morate ustaviti 😊.
