Tam, kjer raste najboljša gibanica, v Hiši gibanice!
Nisi vedel? Da gibanica raste??
Seveda, kako, da ne? V Hiši gibanice ti bomo pokazali, kako zrasteta dve zelo
kulinarično posebni sladici - prekmurska in prleška gibanica.
Poznaš?
Poznaš obe?
Dejstvo je, da imata obe vsaj eno skupno lastnost: domače, pristne prekmurske in prleške sestavine, ki jih pridne roke preoblikujejo v nekaj tako slastnega kot je gibanica.
Da je še nisi poizkusil?
Katere? Prleške ali prekmurske? Nobene?!
Ojoj - potem pa brž v Renkovce!Pokliči in se prej naroči za obisk, saj ti bodo ne le povedali, tudi pokazali ti bodo, iz česa, zakaj in kako zraste najboljša gibanica - pa najsibo prekmurska ali prleška.
Ne bodo pa le kazali; gibanice je namreč potrebno tudi božati!Zato se pripravi na res posebno razburljivo doživetje, polno strasti in drugih slastnih stvari.
Hiša gibanice stoji na principih socialnega podjetništva, saj se odgovorno vedejo tudi do pri njih zaposlenih invalidov, lokalnih dobaviteljev in lokalne skupnosti.
V Hiši gibanice pa lahko kupite še vse izdelke blagovne znamke Hudo dobro - od slanih do sladkih: olupljene jabočne in hruškove krhlje, sadne trakce, kekse z jabolki, bučnimi semeni, čokolado in ovsenimi kosmiči, pa jabolčno čežano in jabolčno čežano s črnim ribezom, omako s paradižnikom in najrazličnejše krekerje - vse je izdelano ročno in iz domačih sestavin, zato je - Hudo dobro!
Več na: https://www.hudo-dobro.si/hisa-gibanice.html
Zaplavajte v legendi, obiščite poletno mestno kopališče v Murski Soboti!
Mestno kopališče, ob katerem so zrasli Sobočanci in mnogi drugi Prekmurci, je nekaj najlepšega, kar lahko doživite sredi razgretega poletja!
Od junija pa vse do septemba vas pričakuje ne le prijetna vodna osvežitev, ampak predvsem veliko sence, saj je mestno kopališče tik ob Fazaneriji, kjer raste edina prava senca - senca mogočnih, starih dreves. In vedno boste našli kotiček, kjer se boste lahko spočili po vragolijah v štirih bazenih - olimpijskem bazenu, bazenu, ki ga vsi kličemo “stari”, otrok pa ne boste pogrešali, saj bodo ali v togobanskem bazenu in na toboganu ali pa v otroškem bazenu. Vsi, ki ste virtuozi v skokih v vodo, pa lahko zablestite v skokih iz skakalnega stolpa - z višine dveh metrov in pol, lahko pa tudi s treh metrov!V hladni senci so tudi igrišča za odbojko na mivki - kar pet jih je, seveda pa si lahko privoščite tudi osvežitev v obliki pijače in hrane, ki jo kupite na kopališču.
Odprto vse dni v tednu! Od jutra - 9.00 - do večera do 20.00.
Morja zlata, mimo katerih se peljete, kar kličejo, da se potopite vanje in naredite eno ali dve nepozabni fotki! Če imate oblečeno kaj modrega, bo pa to šlo viralno!
Drugače pa so ta nepregledna zlata polja polja oljne ogrščice, poljščine, ki je namenjena pridelavi rastlinskega olja, biodizla ter goriva za pogon dizelskih motorjev.
Redkokdo se še spomni, da so včasih to olje uporabljali za olja za svetilke in mazanje strojev, sploh ga niso jedli! Olje pa je bilo - za razliko od današnjega, ko je tudi olje zlate barve - zeleno, saj so bile nekdanje sorte stare, malo drugačne in so tudi zaradi načina pridelave dajale olje, ki je imelo nežno zeleno barvo.
Slišali ste že za Panonsko morje, seveda.
No - lahko pa se v njem tudi kopate! Jaaaa, čisto res! Vsaj v njegovih ostankih.
Le nekaj minut iz Murske Sobote (vožnje z avtomobilom ali kolesom) je namreč Soboško jezero, ki so mu domačini včasih pogosteje rekli tudi Soboška kamešnica, danes pa je to - na kratko - Expano,
saj ob jezeru stoji paviljon, s katerim se je naša država predstavljala na svetovni razstavi Expo Milano leta 2015.
Expano, kjer lahko spijete kavo, kaj pojeste ali kupite in si ogledate multimedijsko razstavo o Pomurju, je torej tik ob Soboškem morju, ki vabi, da se ob njem spočijete, okopate, naplavate, namočite, pa tudi srfate, supate, jadrate, se popeljete s kajakom in še kaj.
Če vas bolj kot voda privlači svoboda, pa so tam na voljo štiri hišice s kamini - odlični prostor za dooolge piknike, medtem, ko se otroci igrajo na bližnjih igralih ali v vodi. Ob Soboškem morju pa je tudi gibalni park za odrasle, ki ga preprosto morate preizkusiti!
Vijolični lepotec, ki kraljuje na prekmurskih poljih, osvoji prav vsako oko.
Kmalu pa bo osvajal tudi brbončice, saj je vijoličasti mak - za razliko od rdečega, ki je poljski in je pravzaprav plevel - vrtni mak, ki ga gojijo zaradi zrnja.
Zdaj veste, od kod prihajajo najboljše makove potice in seveda tudi najboljše prekmurske gibanice! S prostranih prekmurskih polj.
Vodna lepotica, ki se iz tipične visokogorske reke spremeni v malo počasnejšo, a še vedno mično gospodično, ki je ne more pozabiti nihče, ki se sreča z njeno energijo.
Mura izvira v Visokih Turah v Avstriji, v avstrijski zvezni deželi Salzburg in najprej teče po ledeniški dolini Lungau, nato pa vstopi v zvezno deželo Štajersko in po njej mimo Gradca ter Lipnice priteče do mejne Gornje Radgone. Prečka Slovenijo in pri Razkrižju vstopi na Hrvaško, teče po hrvaško-madžarski meji in se pri Legradu združi z reko Dravo.
O izvoru imena te prekrasne reke si etimologi niso enotni. Razvilo bi se lahko iz slovanske besede za temen, črn, kar naj bi se ohranilo tudi v besedi muren ali poimenovanju “mura” za žival temne barve. Tako naj bi ime Mura pomenilo “temna voda”.
Mura je že stoletja mejna reka in je za Prekmurce včasih pomenila izrazito, težko prehodno prepreko.
Na avstrijskem delu Mure deluje 22 hidroelektrarn z instalirano močjo več kot 10 MW. So večinoma pretočnega tipa.
Na slovenskem delu Mure je samo Mala hidroelektrarna Ceršak z instalirano močjo 0,66 MW.
Ob reki Muri je izjemno bogat poplavni svet z značilno floro in favno, ki ga varuje UNESCO kot biosferno območje v petih državah.
Leta 2021 pa je postal biosferni rezervat reke Mure v Sloveniji tudi del širšega biosfernega rezervata petih držav pod naslovom Five country Biosphere Reserve Mura-Drava-Danube (Austria, Croatia, Hungary, Serbia, Slovenia) in obsega največji in najbolje ohranjen rečni sistem v Srednji Evropi. S tem želijo ustvariti model mednarodnega sodelovanja pri upravljanju povodja.
Fotografija: Niko Časar
Kraljica prekmurske kulinarike!
Prekmurska gibanica je zelo znano pecivo, ki se je včasih peklo le ob najbolj svečanih priložnostih, saj je prekmurska gibanica tako polna nadevov, da je bila včasih sestava gibanice velik finančni zalogaj za preproste kmečke ljudi.
Ta sladica je bogata tudi s kalorijami, saj je vsaka plast nadeva oblita s sladko smetano, jajci in maslom.
Sestavljena je iz dveh vrst testa - krhkega in vlečenega - ter štirih vrst nadeva: skute, maka, orehov in jabolk.
Imela naj bi 19 plasti, visoka pa naj bi bila vsaj 5 in največ 7 centimetrov.
Prekmurska gibanica nikogar ne pusti ravnodušnega! Ali rečeš: “Prosim, še!” ali pa ti je mešanica vseh teh okusov enostavno preveč in si raje naročiš kaj drugega iz bogate prekmurske zakladnice okusov. Recimo ajdovo zlejvanko ali pa gobovo juho z ajdovo kašo; morda dödöle ali langaš … skratka - iz Prekmurja lačni šli ne boste!
Bela štorklja je velika, dolgonoga ptica, ki je doma v Prekmurju in ima za nas poseben pomen.
Štorklje so veliki, lepi ptiči z dolgimi krepkimi kljuni. Te prelepe ptice naseljujejo mnoge regije, tudi v Sloveniji jih je najti v več pokrajinah, v Prekmurju pa so bile včasih pogostejše, kot so danes, ko njihovo število pada.
Nekdaj so menili, da so štorklje monogamne, vendar to drži le delno. Partnerja lahko po selitvi zamenjajo in se selijo brez njega. So pa na svoje gnezdo navezane prav toliko kot na partnerja. Njihova gnezda so prava arhitekturna mojstrovina in jih štorklje uporabljajo mnogo let.
Štorklje imajo zanimiv način komuniciranja v gnezdu. Poleg tega imajo prefinjen okus pri hrani, saj se prehranjujejo z žabami, ribami, žuželkami, deževniki, malimi pticami in majhnimi sesalci. Znane so tudi po svojih jadralnih sposobnostih. Pri letenju izkoriščajo toplotne zračne tokove, s čimer prihranijo ogromno energije.
Mitološki in kulturni pomen štorkelj je izredno velik, predvsem zaradi njihove velikosti, monogamije in zvestobe gnezdu.
Bela štorklja je recimo simbol Haaga na Nizozemskem, neuraden simbol Poljske, kjer gnezdi četrtina parov štorkelj v Evropi, ter neuraden simbol Prekmurja v Sloveniji.
V zahodni kulturi je bela štorklja simbol rojstva. V preteklosti, ko je bilo govoriti o spolnosti in razmnoževanju tabu, so starši otrokom razlagali, da jih je prinesla štorklja.
Verjeli so namreč, da so štorklje prinašalke sreče in blaginje.
V popularni kulturi se pogosto pojavlja slika štorklje, ki nosi otroka. Drobne rožnate ali rdečkaste madeže, ki se pojavljajo na vekah, med očmi, na zgornjem delu lica in na vratni gubi nekaterih novorojenčkov, so občasno imenovani "štorkljini ugrizi". Kljub znanstvenemu znanju o razvoju žil so ti madeži ostali del prikupnega mita.
Bela štorklja je čudovit in pomemben ptič, ki nas navdaja z občudovanjem in globokim spoštovanjem.
S svojo prisotnostjo in simboliko napolnjuje Prekmurje ter nas spominja na lepoto narave in čarobnost življenja. In - če se malo pošalimo - če pridete v Prekmurje in vidite štorkljo, vam bo to prineslo srečo!
Kar preverite … 😉
