Fuks graba - Vznemirljivo odkrivanje gozda
Kako rastejo drevesa? Kako so sestavljena tla v gozdu? Kakšen je lisičji dom? Odgovore na ta zelo raznolika vprašanja (in še na kakšno več) lahko dobite na enem mestu – natančneje v grabi oziroma Fuks grabi. Torej, če se iz Murske Sobote usmerite proti severozahodu, vas cesta popelje v v zahodni del Prekmurja. Tam vas po slabih 20 kilometrih vožnje, na obronkih Goričkega, pričakuje pravo doživetje v naravi. V naselju Korovci v Občini Cankova lahko odkrivate skrivnosti gozda na urejeni Turistični gozdni učni poti Fuks graba, ki jo je leta 1997 zasnoval domačin Jože Toplak.
Na 2,4 km dolgi poti skozi mešani gozd vas bo spremljal potoček s številnimi meandri, ob poti boste lahko spoznali različne vrste dreves, na 9 vsebinskih točkah pa odkrili pomen gozdnega roba in obnove gozda, spoznali rast dreves, sestavo črne jelše in lisičji dom, se seznanili s smrekovo monokulturo, lovskimi objekti, si ogledali pedološki prerez tal in še kaj.
Dobro prisluhnite in poskušajte ugotoviti katere živali se oglašajo ter kako šelesti listje pod vašimi koraki. Ali pa postojte, zaprite oči in globoko vdihnite in začutite kako diši gozd. Fuks graba je odlična destinacija za nekajurni pobeg v naravo, ko si zaželite prijetne ohladitve v senci goričkih dreves, sam gozd pa poleg bogate vsebine učne poti ponuja nešteto edinstvenih odkritij in mnogo priložnosti, da naravo ujamete tudi v fotografski objektiv.
Pot je dobila ime po lisicah in kdo ve – morda boste na poti srečali kakšno čisto pravo zvitorepko. Zagotovo pa jo boste videli na znakih, ki vodijo po gozdni učni poti. Mimogrede, lisičko, ki je upodobljena na tablah, je narisal najuspešnejši slovenski risar stripov in animiranih filmov Miki Muster.
Tudi če hoja ni vaša najljubša aktivnost, dajte naravi priložnost, da vas prevzame. Ob počasnejšem ritmu boste pot ob vsebinskih točkah s povratkom do izhodišča prehodili v dveh urah, če ne upoštevamo postankov. Tako je Fuks graba odlična destinacija za odkrivanje narave in gozdov v Prekmurju, primerna za vse starosti.
Slatinski vrelec Nuskova - Vrelec najboljše mineralne vode v Sloveniji!
Ni bilo enkrat, da so ljudje v Prekmurju iskali nafto in našli toplo vodo; to se je zgodilo večkrat. No, ampak zgodba slatinskega vrelca v Nuskovi pa govori o tem, da so iskali toplo vodo, našli pa … ne, ne nafte. Našli so naravno mineralno vodo! In to kakšno! Najboljše kakovosti v Sloveniji, vsebuje pa zelo veliko železa in je zato odlična predvsem za tiste, ki nam primanjkuje železa v krvi. Ker pa ima mineralna voda v sebi toliko železa, ima zelo specifičen okus in ni tako popularna za pitje, kot so nekatere druge slovenske mineralne vode.
Drugače pa njeno kakovsto potrjujejo testi ljubljanske fakultete za kemijo, vi pa se pripeljite in se prepričajte!
Izvir slatine, kot mineralno vodo imenujejo v Prekmurju, je med Nuskovo in Serdico; če se boste peljali po tamkašnji cesti, ne boste mogli zgrešiti, saj je le izvir le nekaj metrov stran od ceste.
Z glavne ceste med Rogašovci in Kuzmo v naselju Nuskova zavijte levo pri tabli za slatinski vrelec Nuskova. Avto parkirajte na urejenem parkirišču tik ob cesti. Pot nato peš nadaljujte do vrelca, potrebovali boste približno 5 minut.
V njegovi bližini pa je drevored vrb.
Lepo urejen izvir, do katerega vodi ličen leseni mostiček, pot do vrelca pa vodi mimo drevoreda starih vrb, vrelec je bil obnovljen leta 2008.
Ob kamnitem izviru, kjer iz globin neprekinjeno žubori mineralna voda, je urejeno leseno počivališče z mizo in klopco, ob njem pa stoji informativna tabla, na kateri boste našli nekaj precej zanimivih podatkov o izviru.
Preplet prekmurske zgodovine in ustvarjalnosti!
Na 1000 kvadratnih metrih, na katerih se razprostira Muzej na prostem Filovci, boste v središču vasi Filovci slišali zgodbo ene najbolj značilnih domačih obrti Prekmurja - lončarstva.
Pod budnim strokovnim očesom etnologov, konzervatorjev in arhitektov tukaj družina Bojnec pripoveduje zgodbo lončarstva. Zgodbo pa so združili s cimprano hišo oziroma cimpračo, ki je prav tako najbolj značilna za prekmursko arhitekturo.
Tudi sama vas Filovci je fenomen, saj je ni vasi na slovenskem, ki bi premogla bolj pestro vaško lončarsko izročilo.
Poleg tega je tukašnja lončevina izjemno posebna - črna.
Zakaj je filovska lončevina črna??
Skrivnost je v žganju … poleg tega pa je - tudi zaradi načina žganja - še izjemno vodoodporna!
Skratka - pridite in prisluhnite zanimivim skrivnostim prekmurske zgodovine ustvarjalnosti.
Po muzeju si lahko naročite tudi vodenje, na katerem vam bodo predstavili lončarjenje na lončarskem vretenu.
Vsak dan med 10:00 in ob 16:00 lahko vidite to, za vodenje ali prikaz lončarjenja ob drugih urah, pa se je potreno vnaprej dogovoriti.
O kakovosti muzeja na prostem v Filovcih govori tudi dejstvo, da je na 22. podelitvi Murkovih nagrad za dosežke na področju etnologije leta 2008 je Alojz Bojnec, ustanovitelj in vodja Zavoda lončarska vas Filovci, prejel Murkovo listino. Slovensko etnološko društvo je listino podelilo za izvirno predstavitev in ohranjanje kulturne dediščine in lončarske obrti v Prekmurju.
Obiščite jih, ko boste v bližini Moravskih Toplic in Lendave.
Ženavlje – Bronasti kip v obliki krogle, ki simbolizira balon, vas vabi na ogled in počitek.
Čisto, čisto na severu Prekmurja, blizu meje z Madžarsko in Avstrijo, v majhnem kraju z imenom Ženavlje v občini Gornji Petrovci, se je leta 1934 zgodilo nekaj nenavadnega. Tako nenavadnega, da se je Prekmurje zaradi tega znašlo v evropskih medijih!
Na travniku sredi vasi je namreč pristal stratosferski balon! Nekaj, kar so nekateri najstarejši prebivalci sicer že videli, saj je pred več desetetji balon že preletel tamkajšnje kraje, a vseeno je večina to čudo v zraku videla prvič.
Kljub temu se ga niso prestrašili, pač pa so ponudili človekoma, ki sta iz balona stopila, pomoč in vse svoje gostoljubje.
Kaj se je pravzaprav zgodilo??
Max Cosyns in njegov asistent Nere van Elst, stratosferska letalca, sta tisti dan, 18. avgusta zjutraj ob 6.00 z balonom vzletela z belgijskega letališča Hour-Havenne. Profesor Cosyns je bil učenec profesorja Piccarda, prvega človeka, ki je z balonom poletel v stratosfero in to je bil Cosynov sedmi polet. Z asistentom sta dosegla višino 16.000 metrov, čas njunega letenja pa je bil 14 ur. Nato sta pristala - v Prekmurju!
Veter ju je namreč odnesel čez Avstrijo proti Sloveniji in Prekmurju ter vasici Ženavlje. Ludje, ki so balon opazili, so pritekli na travnik in jima pomagali pri pristanku, nato pa jima ponudili streho nad glavo, da se spočijeta.
Letalca sta imela v gondoli radijsko zvezo, s katero sta oddajala podatke o svojem poletu. Takrat so bile vse evropske radijske postaje vključene v program poleta in so poslušalce sproti obveščale o gibanju balona v stratosferi. Nekaj dni so bili zato Prekmurje, balon in Ženavlje središčna tema informacijskih poročil časopisov in radijskih postaj v Evropi in Ameriki. Ogromno novinarjev iz Slovenije in tudi tujine pa je Prekmurje celo obiskalo.
Letalca sta iz Ženavelj odšla v Ljubljano, od tam pa na letališče v Zagreb ter naprej na Dunaj.
Ker se je to zgodilo 18. avgusta, je ta datum občina Gornji Petrovci izbrala za svoj občinski praznik. Na mestu pristanka stratosferskega balona so postavili bronasti kip krogle, ki simbolizira balon. Ustvaril ga je akademski kipar Mirko Bratuša.
Na mestu pristanka stratosferskega balona je bilo leta 1997 postavljeno spominsko obeležje trajne umetniške vrednosti, delo akademskega kiparja, Mirka Bratuše.
Bronasti kip v obliki krogle, ki simbolizira balon, se lepo sklada s pokrajino in vabi popotnike na ogled in počitek.
Ko boste obiskali Goričko, je to nujna destinacija na kateri se morate ustaviti 😊.
Lendavski grad, pričevalec kulturne dediščine Lendave in okolice
Hitro ga boste opazili - sploh, če se boste v Lendavo pripeljali po avtocesti. Lendavski grad namreč. To je ta lepotec, ki se pne nad Lendavo na nadmorski višini 266 metrov.
Grad je prvič omenjen v 12. stoletju, med leti 1712 in 1717 ga je gradil knez Esterhazy. Zgradili so ga v obliki črke L, v čast takratnemu cesarju Leopoldu.
V 19. stoletju so grad predelali in obnovili, od leta 1973 pa v njem domuje zavod Galerija-Muzej Lendava.
Ta je na lendavskem gradu pripravil številne manjše, a vseeno izjemne in zanimive zbirke.
Ena od teh nosi naslov Grad na preži, gre pa za replike hladnega in strelnega orožja, vojaške opreme, zastav in drugih rekvizitov. Nujno si oglejte izjemno zanimivo tamkajšnji stalno razstavo Kultura Hetiškega ljudskega tekstila. Res vredna ogleda! Potem je na hodniku gradu lapidarij, v katerem so kamniti ostanki nekdanjega grajskega obzidja ter trije baročni kamniti kipi iz okolice Lendave.
Spominska soba Györgya Zale prestavlja kiparja, ki je eden najvidnejših rojakov mesta Lendava; Zala je umrl leta 1937.
Tukaj najdete tudi spominsko sobo Štefana Galiča, najboljšega slovenskega lesorezca zadnje tretjine prejšnjega stoletja. V njegovi spominski sobi je razstavljenih več kot 4000 metuljev, ki jih je upodobil iz lesa!
Na gradu imajo tudi zbirko zemljevidov; gre za kartografska dela, ki zaobjemajo več stoletij, pomagajo pa pojasniti geografsko, gospodarsko ter kulturno enotnost pokrajine.
V podstrešni galeriji lendavskega gradu pa je še razstava Malih plastik v bronu; oglejte si unikatne bronaste kipe srednjeevropskih sodobnih umetnikov.
Lendava - prostor prepletanja več kultur.
Prekmurje je polno majhnih in svetlih zakladov in eden takih je Lendava, drugo največje mesto v Prekmurju in najvzhodnejše mesto Slovenije.
Lendava je živi preplet kultur, saj tukaj sobivata predvsem slovenska in madžarska kultura. Tukaj, v mestu tik ob meji z Madžarsko, živi etnično mešano prebivalstvo. Četrtina prebivalcev Lendave je namreč madžarske narodnosti, napisi, javne službe in šolstvo pa so dvojezični.
Lendava je središče občine z istim imenom; mesto pa leži pod Lendavskimi goricami, deloma še na Dolinskem.
Nad mestom kraljuje Grad Lendava, v katerem sta doma Muzej in Galerija.
Zanimivosti, vredne ogleda v Lendavi pa so še Cerkev svete Katarine, ki vas bo očarala s svojo arhitekturo, Evangeličanska cerkev bo dodala pridih raznolikosti, tukaj pa je tudi Sinagoga Lendava s čisto svojo zgodbo.
A to še ni vse! V Lendavskih goricah vas čaka vas prava pustolovščina, saj vas bo kapelica Svete Trojice popeljala v višave, medtem ko bo Stolp Vinarium nagradil vaše oči z razgledom, kot ga še niste doživeli!
Oh, potrebujete sprostitev? Brez skrbi, Prekmurje ve, kako vas razvajati. Pozabite na skrbi in se potopite v posebno vodo v Termah Lendava. Ta voda je zlata vredna, saj - pravijo domačini - kopanje v tej vodi človeka pomladi! Res! Analize so namreč pokazale, da je voda pod Lendavo posebna, fosilna naftna voda, ki lajša različne težave, povezane s starostjo.
Terme so tako tukaj čisto po naključju, saj so, ko so iskali nafto, delali naftne vrtine, našli pa vročo fosilno naftno vodo.
Voda, wellness, uživanje - to je vse, kar potrebujete za srečo! In očitno tudi za mladost.
Torej, dragi popotniki, če želite v enem mestu doživeti preplet kultur, se sprehoditi skozi zgodovino, uživati v čudoviti naravi in se razvajati v termalni pomlajevalni vodi, potem je Lendava prava destinacija za vas. Pridite, doživite in se prepričajte sami - v Lendavi je vedno čas za nepozabno avanturo!
Zajtrk iz lokalnih dobrot, miren apartma sredi turističnega vrveža - le tri minute hoje do termalnih bazenov in zabavnih toboganov ter trgovina, restavracije, lekarna in pošta čisto blizu.
Le kdo si ne bi želel preživeti dopusta, počitnic ali konca tedna v takem apartmaju?!
In imeti poleg vsega tega luksuza nato na voljo - poleg že omenjene možnosti uživanja v termalni vodi - še neokrnjeno naravo in krasna okoliška jezera, neomejene možnosti kolesarjenja in pohodništva, golf igrišče z 18. luknjami ter lokalno tradicijo Prekmurja?!
Vsi si to želimo, seveda!
Imeti vse turistične možnosti in biti hkrati nastanjeni v mirnem, čistem apartmaju z izjemno prijaznim osebjem, v apartma pa lahko vzamete tudi svoje ljubljenčke!
Če ni to vse, kar si človek lahko predstavlja pod “dober dopust”!
In vse to ponujajo Apartmaji Mak sredi Moravskih Toplic.
Če boste nastanjeni pri njih, boste imeli celo popust pri nakupu vstopnic za Terme 3000 in še popust pri hrani v gostišču Oaza!
Poleg tega sodelujejo še z večimi lokalnimi ponudniki, zato lahko za zajtrk pri njih doite vse domače paštete, šunko, ocvirke in salame, pridelane na turistični kmetiji Puhan. Tudi sokovi so domači, te pa so pridelali v Kovačevcih pri družini Gergjek.
Skratka - mir in urejenost, lokalna ponudba ter lokacija sredi Prekmurja, kjer ste praktično na središčni izvorni točki za najrazličnejše znamenitosti Pomurja - to so Aparmaji Mak.
Pridite in boste se še vračali k njim!
V centru Murske Sobote pripravljamo 13. Festival prekmurske šunke in prekmurske gibanice, ki bo v soboto 2. septembra.
Ogledali si boste lahko razstavo prekmurske gibanice in šunke ter pokušali obe dobroti številnih ponudnikov. Uživali boste ob bogati kulinarični ponudbi, vrhunskih vinih in pestrem celodnevnem glasbenem programu.
https://www.facebook.com/events/810296373965071/?ref=newsfeed
O dveh tromejah v Prekmurju ali kako je fino hoditi po prekmurskih gozdovih.
Radi hodite?
Ja, seveda! Kdo pa ne! A vaši otroci?! Nič hudega!
Pripeljite jih v Prekmurje, v prekmurske gozdove in na gozdne poti, ki jih pri nas ne manjka in hitro bodo v noge dobili nadušenje nad hojo in pohodi.
Ena od zelo zanimivih gozdnih poti, ki jih nekateri uradno imenujejo tudi “gozdna učna pot” je tudi pot z imenom Trojmejnik, ki je dobila ime po točki, ki je edinstvena.
Tromeja je namreč tista točka, kjer se stikajo točke meja treh držav. V Sloveniji imamo tri tromeje, kar dve sta v Prekmurju.
Prva tromeja je na Goričkem, v občini Kuzma blizu Trdkove, kjer je tromeja med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Ta tromeja je zaznamovana s piramidastim kamnom iz leta 1924 in ima tudi svoje ime: Tromejnik, Dreilanderecke oziroma Harmashatar.
Na drugi tromeji - med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško - pa se konča tok Ledave, saj se tukaj izlije v Muro.
Prav do prve tromeje oziroma ogromnega kamna, ki so mu dali ime Tromejnik, vodi gozdna učna pot, ki je odlična za kratek pohod. Tak, ko katerem šele dobiš “lušte” po pravem pohodu.
Gozdna učna pot Tromejnik leži v majhni prekmurski občini z zanimivim imenom - Kuzma in sicer v kraju s še bolj zanimivim imenom Trdkova.
Omenjena gozdna pot je dolga malo več kot dva kilometra in pol in jo - če hodite hitro, lahko prehodite v eni uri; nek normalen tempo pa bo od vas zahoteval malo manj kot dve uri. Po poti vas bo vodil nihče drug kot gozdni dedek - ježek seveda! -, ki ima za vas pripravljenih 13. postankov, na katerih boste uporabili vsa svoja čutila.
Da je pot še bolj atraktivna za otroke, si lahko ti po poti že vse od začetka pomagajo s posebno aplikacijo, s pomočjo katere vas bo ježek pomagal usmerjati po poti vse do srečnega vrha.
Kjer vas čaka veeeelik kamen, oblike piramide, ki je na točki, kjer se stikajo meje treh držav: Slovenije, Avstrije in Madžarske. Na vrhu je kar nekaj klopi v prijetni senci in lahko se v par minutah sprehodite skozi vse tri države! Ha, kako kul je pa to!
Potem pa se lahko odločite, ali boste malicali na Madžarskem, se ohladili v Avstriji in sok spili v Sloveniji, ali pa ravno obratno - vas malica čaka v Sloveniji, tekoča osvežitev na Madžarskem in senca v Avstriji.
Spust je še posebej zanimiv, saj na koncu gozdne poti na vse čaka veliiika nagrada - dejstvo, da ste premagali lenobo in ob tem celo uživali.
Dobrodošli zato na Tromeji!
Pozor! Vsi, ki radi namakate … trnke!
Prekmurska jezera in ribniki čakajo, da ujamete kapitalca!
Si strasten ribič ali ribička? Pobegni od vrveža vsakdanjega življenja in se potopi v mirno in sproščujoče okolje narave!
Prekmurje z bogatimi jezeri in ribniki je pravi raj za ljubitelje rib! Pridi in doživi nepozabno izkušnjo ribolova, ki bo prebudila tvojo strast do narave in te očarala s svojo lepoto.
Prekmurje je dežela vzhodne Slovenije, ki je znana po svoji edinstveni naravni krajini in bogatem ribjem svetu. Vode, kot so Ledavsko jezero, Soboško jezero, Bukovniško jezero, Hodoško jezero, Gramoznica Ivanci, ribniki v Bakovcih in ribnik Dobrovnik, vabijo ribiče vseh vrst, da se prepustijo svojim strastem in uživajo v ulovu.
Ledavsko jezero, ki je v res slikovitem okolju, vas s svojo čistostjo in bogastvom različnih vrst rib očara prav vsakega.
Soboško jezero - kličemo ga tudi Soboško morje - je biser Prekmurja, ki ne ponuja le odlične ribolovne izkušnje, ampak je ob njem še stotine možnosti za druge aktivnosti.
Bukovniško jezero je res pravi kraj za sprostitev in osredotočenost na ribolov.
Hodoško jezero, ki ponuja tudi čudovite razglede na zeleno pokrajino, vabi ribiče, da se podajo na lov s svojo mirnostjo.
Gramoznica Ivanci, ribniki v Bakovcih in ribnik Dobrovnik so prav tako priljubljene destinacije za ribolov v Prekmurju. Te lokacije ponujajo različne vrste rib, od šarenk, krapov do somov, kar bo navdušilo vse ribiške navdušence.
Vse te čudovite destinacije imajo dobro urejene ribolovne cone, kjer boste lahko uživali v svojem hobiju v popolnosti. Obdani z naravo in spokojnostjo, boste lahko našli svoj mir in se popolnoma osredotočili na to, kar imate najraje - ribolov. Poleg tega pa boste lahko deležni tudi prijaznosti nas, lokalnih prebivalcev, ki vas bomo sprejeli s toplo dobrodošlico in vam z veseljem pomagali pri vseh vprašanjih ali nasvetih.
Ne glede na to, ali si izkušen ribič ali pa šele začenjaš svojo ribiško pot - Prekmurje ponuja edinstveno izkušnjo, ki te bo prevzela. Ne zamudi priložnosti in se podaj na nepozabno pustolovščino v svet ribolova v Prekmurju!
Tako malo je potrebno, le palica, ti in to, da prideš v Prekmurje, pa lahko doživiš trenutke, ki jih boš ohranil v spominu za vedno!
Prekmurje te čaka z odprtimi vodami, bogatimi ribami in nepozabno lepoto narave. Pridi in odkrij, zakaj je Prekmurje prava destinacija za vse ljubitelje ribolova! Rezerviraj svoje ribiške palice, pripravi vabe in pridi v ribolovni raj Prekmurja!
Karte za vsa jezera lahko kupite na strani https://www.ribiskekarte.si/.
Murska Sobota je leta 2965 postala kuturno bogatejša, saj so odprli Razstavni paviljno arhitekta Franca Novaka. V njej so na začetku razstavljali likovni ustvarjalci iz ožje regije, pozneje pa so se jim priključile še razstave iz širšega slovenskega in mednarodnega prostora.
Paviljon je sprva deloval pod okriljem Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, nato pod Delavsko univerzo Murska Sobota. Nato so se Paviljon, Pokrajinska in študijska knjižnica, Pokrajinski muzej in kino Park, priključili novo nastalemu Kulturnemu centru Murska Sobota, enemu od prvih tovrstnih centrov v Sloveniji.
Od leta 1992 Galerija Murska Sobota deluje kot samostojni kulturni zavod, ki je svoje mesto pod soncem našel v središču mesta - na Kocljevi ulici ob Trgu kulture in ob Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota.
Galerija ima stalno zbirko, ki obsega 686 umetnin; slik, kiparskih del in del na papirju. V stalni zbirki so predvsem dela pomurskih akademskih likovnih umetnikov, pa tudi ostali slovenski umetniki. Edinstven segment stalne zbirke so skulpture, odkupljene na nekdanjih Jugoslovanskih bienalih male plastike in kasnejših Evropskih trienalih male plastike.
Poleg stalne zbirke pripravljajo vedno zanimive, aktualne in pogleda vredne razstave, na katere vabijo najzanimivejše umetnike in umetnine.
Poleti - julija in avgusta - je Galerija odprta v ponedeljek, torek, sredo in petek med 7.30 in 15.00, v četrtek med 7.30 in 16.30 ter v soboto med 9.00 in 12.00. Ob nedeljah in praznikih je zaprta; razen 8. februarja.
Če si hočete ogledati aktualne razstave v odpiralnem času med ponedeljkom in petkom, je najava skupin obvezna vsaj teden dni prej.
Prebuja čutila in omogoča popolno sprostitev - destinacija Moravske Toplice
Najdi nepozabno kombinacijo naravnih lepot, kulinarike, aktivnosti in sprostitve!Turisti in izletniki se, tako kot štorklje, vedno znova vračajo na destinacijo Moravske Toplice, saj jih navdušuje več adutov: pokrajina, kolesarjenje, gastronomija in edinstven mir, ki ga najdejo pri njih.
Ne odlašaj več, odpravi se na nepozaben izlet, krajši oddih ali dolge počitnice v občino Moravske Toplice.
Moravske Toplice so za Prekmurje velika občina, ki leži med neskončno ravnico Ravenskega in Dolinskega ter je obdano z ohranjenim naravnim območjem Goričko, ki ga varujeta Natura 2000 in Krajinski park Goričko.
Pridi torej po nepozabno doživetje, ki bo prebudilo tvoja čutila in ti omogočilo popolno sprostitev. Kaj vse lahko počneš?
Odgovor na to je doooolg, in je odvisen od tvojih želja in interesov. Ampak tu je nekaj predlogov:
Okusi in vonjave Prekmurja pri Kodili
Pokrajina nas, ko vstopimo na njeno površino, prevzame z vsemi našimi čutili.
Ne hrani le naših oči, ima tudi posebne zvoke, navdušuje z vonjem in okusom. Vse to botruje k primarni in telesni izkušnji, ki je nikoli ne izbrišeš iz spomina.
To je Prekmurje. To je Prekmurje sploh, če se ustaviš pri Kodili v Markišavcih.
Šunkatna Kodila je družinsko podjetje, ki že tri generacije temelji na vsem, kar je dobrega v prekmurski kulinariki. Vse svoje izdelke delajo na tradicionalen način in ročno, pri tem pa uporabljajo znanje, ki je z njimi raslo več generacij.
V Šunkarni Kodila pa ne najdeš le trgovine, Šunkarna Kodila je več kot to.
Je gurmanska, turistična in celo izobraževalna točka, ki je nekaj posebnega tudi zaradi stavbe. V njej v spodnjem delu srečaš butično trgovino, kjer pa nimajo le mesnin, pač pa raznolike izdelke lokalnih pridelovalcev. V zgornjem delu stavbe pa se sprehodiš mimo šunk, ki visijo v zorilnici. Prav te šunke te povabijo v restavracijo Meet Meat & Eat.
Tukaj pa se razvajanje šele začne; a ne le za mesojede goste, ki lahko na krožniku dobijo prav vse izdelke, ki jih ponujajo tudi v trgovini, pri njih ne bodo ostali lačni niti tisti, ki so ne-mesojedi, saj se prijazni kuharji posebej potrudijo za prav vsakega gosta.
Če obisk v Šunkarni Kodila rezerviraš, te osebno popeljejo skozi zgodovino zorenja prekmurske šunke in mesa ter mesnih izdelkov. Pokažejo ti zorilnice, zgrajene kot prekmurske domačije, saj so stene zorilnic ometane z ilovico in glino, streha pa pokrita s slamo. V zorilnicah ti poleg prekmurske šunke pokažejo še druge mesnine, kot so pršuti, mangalice in druge suhomesnate izdelke, značilne za Prekmurje. V restavraciji Meet Meat & eat se zgodi srečanje z najboljšimi užitki: pogled na pol pokrito teraso, poraslo z zelenico, odprto ognjišče ob strani in razbohoten ter dišeč zeliščni vrt. Restavracija omogoča stik: kuharja z gosti, gostu s pripravo njegove hrane, stik s pristnim.
Že poznaš njihovo kuharico Micko? A da ne? Navdšila te bo s prigrizki in delikatesnimi ocvirki, suhimi mesninami in ostalimi dobrotami, ki dišijo po Prekmurju. Za urbani gurmanski del pa z gourmet chefovimi krožniki poskrbita kuharska mojstra, včasih Kanadčan, danes Prekmurec, chef Daniel in Prekmurec chef Boštjan.
Šunkarna Kodila je Prekmurje postavila na kulinarični zemljevid ne le Slovenije, ampak Evrope.
Zato na svojem zemljevidu popotovanja po Prekmurju ti ne izpusti Markišavec!
Iz predelovalnice mesa smo zrasli v gurmansko, turistično in izobraževalno podjetje, kar gost lahko odkrije že pri samem vstopu v stavbo, ki je zgrajena v duhu prekmurske tradicije in se prepleta s sodobnostjo. V spodnjem delu stavbe je butična trgovina z mesninami, široko paleto izdelkov krovne blagovne znamke Diši po Prekmurju in ostalih izdelkov lokalnih pridelovalcev. Tako lahko turisti vsak izdelek, ki ga pri nas vidijo, začutijo in poskusijo tudi najdejo v naši delikatesi.
Rečni wellness, büjraši, langašijada ter kukorčne pogače je le del res bogatih doživetij, ki jih lahko dobiš, če se ustaviš v Beltincih.
Ne veš, o čem govorimo? Beri naprej!
Iz Beltinec brez tega, da boš srečal vsaj delček kulturne in naravne dediščine
sredi vsakdanjega življenja enostavno ne boš prišel.
Seveda se začne z beltinskim gradom - v njem je postavljena edinstvena razstava Zgodovina zdravstva v Pomurju, ki vam bo povedala zgodbo o razvoju in delovanju lekarništva tukaj.
Društvo starodobnikov in ljubiteljev starih koles Dimek je v parku ob gradu postavilo razstavo replik starih koles. Spoznaj, kako so razvili dvokolesa!
Park ob gradu je že več kot pol stoletja tudi prizorišče Mednarodnega folklornega festivala Beltinci, ki že 50 let ohranja in navdušuje s plesom, glasbo, starimi običaji, domačimi opravili, obrtjo in krajevno kulinariko.
Cerkev Sv. Ladislava je s posebno arhitekturo in skritimi zakladi zgodnje renesanse nekaj, kar je enostavno treba doživeti. Cerkev je eden najpomembnejših spomenikov arhitekture poznega 19. stoletja v Prekmurju. Stavba je sicer nastala že leta 1742, vendar jo je med leti 1893 in 1895 temeljito prenovil in razširil dunajski arhitekt Max von Ferstl. V Marijini kapeli je družinska grobnica rodbine Zichy. Okolico beltinske cerkve krasi pomanjšana kopija stebra sv. Teodorja v Benetkah, ob njem pa stoji še beneški vodnjak, ki je avtentični primerek iz 17. ali 18. stoletja.
V cerkvi je tudi poslednje počivališče zadnjih beltinskih grofov, v Marijini kapeli je namreč družinska grobnica rodbine Zichy.
Pred cerkvijo sv. Ladislava v Beltincih stoji obeležje, postavljeno ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Spomenik je sestavljen iz 27. stebrov, kar ponazarja število pomurskih občin, ki so povezane v enotno sporočilo. Stebri simbolizirajo pokončnost, vitalnost, vstajo prekmurskega naroda. Na njih so skulpture treh izpostavljenih narodnih buditeljev, dr. Matije Slaviča, Jožefa Klekla starejšega in Ivana Jeriča, ki jih je ustvaril kipar Mirko Bratuša.
Otok ljubezni je, ko si v Beltincih, nujna točka postanka.
Zakaj tako romantično ime? Zgodba iz ozadja je romantična, čeprav z ne preveč srečnim koncem.
Govori namreč o ljubezni med bogato grofico in revnim mlinarjem, ki se je zaradi predsodkov - da se ljudje modre plemiške krvi ne smejo poročati z navadnimi smrtniki - nesrečno končala. Mladenič si je vzel življenje, grofica pa ga je celo življenje ljubila in se ni nikoli poročila. Menda je bila še posebej naklonjena nesrečnim zaljubljencem, ki jih je rada poslušala in jim dajala nasvete o tem, da naj se ne prenaglijo z nekimi dejanji, ampak naj potrpijo, počakajo in tudi odpuščajo.
Na Otoku ljubezni je tudi plavajoči mlin na Muri - edini v Sloveniji in na otoku pripravljajo tudi Büjraške dneve.
Kdo so büjraši? Beseda prihaja iz stare besede bür, kar pomeni jez. Vendar Mure büjraši niso zajezili, ampak so utrjevali bregove, da reka ni poplavljala.
Delo büjrašev je bilo res težko in naporno. Med opravilom so si büjraši kar v naravi pripravili tudi malico. Zato ti na Otoku ljubezni še danes ponudijo büjraško malico ali »pajani krüj«. V pokritem kurišču si lahko na ognju popečeš rženi kruh, ga podrgneš s česnom in namažeš z zaseko; ali pa poješ kar tako. Zraven dobiš tudi »ljubezenski napoj« in prisluhneš romanci, ki je dala otoku ime.
V tkalski delavnici je razstavljeno orodje in pripomočki, ki so jih nekoč uporabljali pri ročni predelavi lanu.
Od nedavnega kopno z Otokom ljubezni povezuje nov most čez rečni rokav. Zraven mostu so terase, ki so namenjene druženju, na mostu pa sta dve srci, kjer je fotografiranje nujno!
Otok ljubezni pa lahko obiščeš tudi z avtodomom, saj imajo urejeno postajališče za avtodome s parkirnimi mesti, ki so opremljena z elektriko, urejena pa je tudi oskrbovalna postaja in dostop do pitne vode.
Poleg vsega omenjenega ti bodo v Beltincih povabili še rečni wellness - torej spust po njim tako ljubi reki - oziroma po Amazonki Evrope, kot jo imenujejo mnogi, pa številne kolesarske poti in sprehajalne možnosti. Skratka - iz Beltinec lahko odideš le s polnimi žepi doživetij!
Dediščina, tradicija in pristnost v Beltincih: Mednarodni folklorni festival, Büjraški dnevi in občinski praznik ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
V Beltincih, kraju polnem živahnosti, nikoli ni dolgčas. Julij in avgust sta zlasti razgibana, saj se beltinski park in središče občine prelevita v živo dediščino, ki jo prežema prisnost in srčnost tradicionalnih dogodkov.
Prvi v vrsti je Mednarodni folklorni festival, ki je prava poslastica za vse ljubitelje kulture in zabave. Ta edinstvena prireditev ima že dolgoletno tradicijo kot eden prvih festivalov te vrste v Sloveniji, ki pa je tudi pustil neizbrisen pečat tudi na območju nekdanje Jugoslavije. Festival ohranja prvobitnost in avtentičnost, kar je prava redkost v dobi komercializacije. Obiskovalcem ponuja izjemno glasbo, ki se tesno prepleta z ljudskimi koreninami, ter plesne predstave, ki temeljijo na bogati folklori. Vzdušje na prireditvi je prežeto s prijetno domačnostjo, kar privablja obiskovalce, da se znova in znova vračajo v čarobno okolje mogočnih hrastov beltinskega parka. Vemo, da besede niso dovolj, da bi doživeli čarobnost tega festivala. Zato se prepustite zvokom in ritmom ter pridite na nepozabno potovanje skozi pesmi in ples, ki združujejo narode.
Nato prihajajo Büjraški dnevi, ki so prav posebno doživetje. Krajevna skupnost Ižakovci skupaj z društvi, delujočimi v vasi Ižakovci, poskrbi za ta pristen dogodek. Büjraški dnevi so pravo doživetje, ki prikazuje bűjraštvo kot način življenja ob reki Muri. Občinstvo se lahko potopi v tradicijo, etnografijo, družabnost in kulinarične dobrote. Büjraški dnevi so namenjeni ohranjanju spomina na čase, ko so se ljudje z golimi rokami in naravnimi sredstvi iz gozda borili proti narasli reki Muri, da bi jo preusmerili stran od svojih polj in domov. To je dogodek, ki prebudi spomin na življenje in delo ljudi, ki so stoletja preživeli ob tej živi reki. Büjraški dnevi so pravi časovni stroj, ki vas bo popeljal nazaj v zgodovino, hkrati pa vam bo dal občutek, da ste del nečesa posebnega in pomembnega.
Kot pika na i pa je občinski praznik Občine Beltinci 17. avgusta. Ta datum pa ni le občinski praznik, ampak je tudi državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni. Po dolgih stoletjih madžarske oblasti je Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference prešlo pod okrilje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar je ponovno združilo prekmurske Slovence z matičnim narodom. 17. avgust tako prinaša ne le spomin na zgodovinsko združitev, ampak tudi ponos in pripadnost prekmurski kulturi in dediščini. Kljub temu, da ta dan ni dela prost dan, je prav gotovo dan, ki ga prebivalci Beltincev obeležijo s posebno energijo in veseljem.
Pridružite se dogajanju v Beltincih in se prepustite razigranemu vrvežu, ki vas bo navdušil z zanimivimi, pestrimi in nagajivimi dogodki ter atraktivnimi doživetji. Beltinci so prepojeni s čarobnostjo in srčnostjo, ki bosta navdušili še tako zahtevne obiskovalce. Ne zamudite priložnosti, da doživite ta pristni košček slovenske kulture in tradicije na svoji koži!
https://e-obcina.si/Datoteke/UpravljalecDatotek/21/VirtualnaPanorama/Obcina_Beltinci_MiT-360VP.html
https://www.ztks-beltinci.si/usr/360VP/Obcina_Beltinci_MiT-360VP.html
Zabeležite datume:
Beltinci, julij 2023
Jurka, bezeg in gibanica, zakamuflirani v čokolado
Ena najbolj zabavnih iger je “ugani, kaj je notri”.
In prav to se lahko - otroci bodo več kot navdušeni, verjemite! - igrate s pralinami Posestva Passero sredi Tešanovec.
Na zunaj so njihovi pralineji popolnoma enaki. Šele, ko so v ustih, pa ugotoviš, ali gre za samorodno jurko, dišeči bezeg ali slastno gibanico! In, če je tvoj odgovor pravilen, je tvoj še en praline! Jaaaa!
Govorimo o podeželski čokoladnici, ki pa je več kot podeželska; pa tudi več kot čokoladnica.
Njihovi pralineji so prejemniki nagrad; taki so pralineji iz bučnih semen z bučnim oljem. Suhe hruške, oblečene v čokolado, pa so gotovo potencialne kandidatke za nove nagrade.
Kot posestvo, ki imajo tradicijo, dolgo več generacij, ponujajo tudi vrsto okusnih domačih dobrot, pridelanih prav na njihovi domačiji. Te lahko kupite v njihovi majhni trgovini z domačimi delikatesami in jih vzamete domov; zase ali pa jih podarite kot darilo.
Z blagovno znamko Passero zagotavljajo, da so domači izdelki visoke kakovosti; taki so recimo zlata prekmurska šunka, suhe mesnine in paštete, raznovrstni namazi, bučno olje, pesto, sokovi, sirupi, žganjice, likerji in vina.
V ambientu Male kavarne se lahko pristno sprostite in se posladkate ob prekmurski gibanici, sveži piti ali naravnem sladoledu. Užijte skodelico kave ali osvežilno zeliščno limonado ter doživite trenutke sladkih užitkov. Po dogovoru vam pripravijo tudi pokušino vrhunskih vin in raznovrstnih dobrot s posestva.
Če pa želite bivanje v Prekmurju podaljšati in raziskovati Prekmurje, vam ponujajo udobne apartmaje z retro navdihom v počitniški hiši. Počutili se boste kot doma, saj imajo prav vsa udobja sodobnega življenja.
Posestvo Passero je destinacija, ki združuje vrhunsko kulinarično razvajanje, edinstvene okuse in neizmerno gostoljubje.
Najdete ga v Tešanovcih, slaba 2 km iz Moravskih Toplic v smeri proti Bogojini.
Če bivate v Moravskih Toplicah se do Posestva Passero lahko sprehodite slabih 20 minut. Nad postrežbo in njihovo gostoljubnostjo boste zelo presenečeni.
Tudi mi radi zahajamo k njim 😊.
V njem si je nekoč dinozaver zjutraj umival zobe! Res! V bližini jezera je namreč opuščen peskokop, v katerem so leta 1993 izkopali mlečni zob donoterja, ki je bil prednik mastodonta. Kdo je ta stric? Mastodont je prednik današnjega slona in njegov prednik se je - očitno - pred tisočletji sprehajal tod mimo. Zob pa hranijo v Prirodoslovem muzeju v Ljubljani.
Jezera pa kljub temu niso preimenovali v Donotersko jezero, ampak je Ledavsko, znano pa je tudi kot Kraško jezero. Ledavsko zato, ker je jezero narejeno umetno na reki Ledavi. Kraško pa zato, ker leči na območju vasi Krašči - in delno Ropoče, saj zavzema površino 281 hektarjev.
Jezero so ustvarili, ker je Ledava v svojem spodnjem toku pogosto poplavljala; ob najhujših poplavah je bilo v Murski Soboti več kot pol metra vode.
Stalno je zalitih 130 ha površin, severni del jezera pa je močno zaraščen in ga prerašča vrbje, trnje in rogoz, delno pa je travnik. Jezero in travnik nad njim sta prepoznana kot naravni vrednoti državnega pomena, saj so se z zajezitvijo voda razvila mokriščna, obvodna in vodna življenjska okolja, kjer živi veliko redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Veliko med njimi je evropsko pomembnih (natura 2000), številne med njimi so zavarovane tudi s slovenskimi predpisi.
Kopanje v jezeru zaradi kakovosti vode ne ustreza kriterijem za kopanje v naravnih kopališčih, lahko pa se sprehajate, ribarite ali opazujete ptice. Lahko se zgodi, da boste srečali celo vidro!
LUŠTna domačija združuje za vas vse na enem mestu!
Od sproščenega posedanja v kavarni z edinstvenim razgledom do nakupa lokalnih pridelkov in izdelkov.
Edinstven razgled na rastlinjak ponuja prav posebno doživetje, ki ga ni moč izkusiti nikjer v Sloveniji. Na LUŠTni domačiji v Renkovcih lahko obiskovalci kupijo zares svež paradižnik LUŠT, pa tudi dobrote lokalnih izdelovalcev in pridelovalcev. Poleg tega so užitki toliko večji, saj gre za sproščeno okolje, odlično kavo, ki ji delajo družbo osvežilni napitki, tortice, pica in sladoled in še in še.
Za vse obiskovalce pa so pripravili nekaj zelo posebnega - virtualen vstop v oba rastlinjaka v Renkovcih in Mali Polani. Da je doživetje zares popolno, lahko obiskovalci prisluhnejo predstavitvi načina pridelave paradižnika in si privoščijo še pokušino. Na koncu pa se osvežijo s sveže stisnjenim sokom iz paradižnika LUŠT ali paradižnikovim sladoledom!
Predstavitev načina pridelave paradižnika izvajajo v zato namenjenem hodniku oziroma LUŠTni izložbi v rastlinjaku.
To je za mnoge nepozabna izkušnja, saj jih pri tem oblečejo tudi v posebna zaščitna oblačila.
Na LUŠTni domačiji so na voljo izdelki in pridelki lokalnih dobaviteljev. Poleg tega sodelujejo z raznimi lokalnimi dobavitelji, ki paradižnik na različne načine predelujejo. Tako boste v njihovi trgovini našli denimo paradižnik, oblit z rubin čokolado; pa takega, ki je vložen v bučno olje, ali pa paradižnikovo mezgo in omako za testenine, pa liofiliziran ali pa sušen paradižnik, paradižnikov sladoled, gin s priokusom paradižnika in še kaj.
Obiskovalci lahko izberejo tudi med izdelki iz ličja ter raznimi spominki iz lokalnega okolja, seveda pa se lahko oblečejo tudi v “LUŠTna bejba” ali “LUŠTen frajer” majčke. Njihovi dobavitelji, kot tudi tisti, ki njihov paradižnik predelujejo v razne izdelke, prihajajo iz lokalnega okolja, zato so transportne poti dobave pridelkov in izdelkov kratke. Kupci pa paradižnik naložijo v vrečke, ki so izdelane iz odpadnih stebel paradižnika LUŠT. Papir, iz katerega je izdelana vrečka, so izdelali s sodelovanjem z Inštitutom za celulozo in papir v Ljubljani. Vrečka pa je potiskana s sonaravno barvo in zlepljena s škrobnim lepilom. Zato jo lahko uporabnik po uporabi reciklira bodisi v domačem kompostniku bodisi med odpadnim papirjem. S tem so vzpostavili nov cikel krožnega gospodarstva in tako prispevajo k naši skupni, bolj trajnostni prihodnosti.
Aha, pa še tega ne pozabimo - obiskovalci imajo možnost polnjenja svojih električnih konjičkov na električni polnilnici, ki je pred Luštno domačijo. Ker jim je mar - tako Luštni domačiji, kot obiskovalcem!
Ste že spoznali čarobno vodno lepotico, ki so ji že nekoč pripisovali posebno čudežno moč, saj naj bi ljudem, ki so si z vodo iz izvira na hribčku nad jezerom spirali oči, izboljšal vid, nekateri pa naj bi tudi spregledali?
Govorimo o Bukovniškem jezeru, umetnem jezeru, ki je nastalo z zajezitvijo potoka Bukovnica in o izviru Svetega Vida, ki je malo stran od kapele svetega Vida, v gozdu nad jezerom. Da je to območje res prepleteno s čudežnimi energijami, so ugotovili tudi radiestezisti, ki so okrog jezera odkrili in označili 26 energijskih točk, ki lahko ljudem pomagajo pri različnih nevšečnostih.
Drugače pa je jezero zelo primerno za ohladitev sredi najbolj vročega poletja, saj je sredi gozda, južno od naselja Bukovnica in okoli njega teče tudi gozdna učna pot, ki se začne nad ribiško kočo in je dolga kilometer in 700 metrov. Ob jezeru, ki je globoko približno tri metre - ponekod največ osem - boste srečali tudi veliko ribičev, otroci pa bodo obiska jezera in bukovniškega gozda najbolj veseli, saj je prav tam atraktiven Pustolovski park Bukovniško jezero, kjer tako otroke kot pogumne starše čaka neomejena zabava v plezanju!
V pustolovskem parku z navdušenjem poleg otrok in družin sprejmejo tudi šolske skupine ali skupine sodelavcev, ki si želijo dober in učinkovit teambuilding.
Tudi Prekmurje ima najvišji vrh! Sicer ni pretirano visok - gre za 418 metrov nadmorske višine - pa vseeno. To je Sotinski breg, ki je najvišji vrh Prekmurja; Prekmurci so ga poimenovali tudi “Kugla” oziroma “Prekmurski Triglav”.
Na Prekmurskem Triglavu so bili zgradili še 14 metrov stolp, s katerega se je videlo še dlje, je pa jeseni leta 2022 stolp pogorel.
Vseeno boste ob jasnem vremenu s Kugle videli velik del severovzhodne Slovenije, del Avstrije, Madžarske in Hrvaške!
Novembra 2006 pa so na Sotinskem bregu postavili avtomatsko meteorološko merilno postajo. Vremenska koča in vetrovnik beležita meteorološke podatke za Agencijo Republike Slovenije za okolje.
Le dva metra nižji od Sotinskega je Serdiški breg - ki mu rečejo tudi Rdeči breg - in je torej visok 416 metrov. Zakaj “rdeči”? Ker je tam menda prst rdeča. Na drugem najvišjem vrhu Prekmurja je tudi majhna brunarica in nekaj klopi, da se lahko usedete in uživate v pogledu in krasnem zraku.
Želite neomejeno zabavo vseh vrst?
Zabavo, ki traja, traja in traja?
Na žalost se enkrat sicer mora zaključiti - ima pa vseeno sloves enega najdaljših festivalov v Sloveniji.
Gre za PFF - Pomurski poletni festival, ki je točka vsestranske zabave, športnih podvigov, kulinaričnih užitkov in umetniškega navdiha sredi Prekmurja.
V Veliki Polani se v dneh trajanja PFF srečujejo raznolikosti glasbe, adrenalina, okusov in kulture.
PFF ponuja vse - od športnih dogodkov, do večernih koncertov ne glede na to, ali vas privlači pop folk glasba, rock ali narodno-zabavna melodija, glasbeni odri so napolnjeni s talenti, ki ponujajo nepozabno glasbeno izkušnjo.
Vendar PPF ni le glasba. Čez dan vas pričakujte športne aktivnosti, kjer se lahko preizkusite v kolesarjenju po slikovitih pomurskih poteh. Društvo Štrk je poskrbelo, da je pot dovolj dolga, da uživajo tako ljubitelji starodobnih koles kot tudi rekreativni kolesarji.
Ali ste bolj tekmovalnega duha? Pridružite se nam na tekmovanju v balinanju ali na Kmečki olimpijadi, kjer lahko preizkusite svoje spretnosti v tradicionalnih kmečkih opravilih.
V Veliki Polani, Guinnessovi svetovni prestolnici bujte repe, se odvija tekmovanje za najboljšo klasično prekmursko specialiteto, bujto repo. In tisti, ki bo skuhal najboljšo, dobi “zlato kihanco”!
Zadnji sobotni popoldan bodo na turistični tržnici kulinarične dobrote, vina in rokodelski izdelki domačih ponudnikov, ki bodo obogatili festival s pridihom domačega.
Na festivalu je poskrbljeno za vse generacije! Otroci bodo uživali na Poletni počitniški šoli in v predstavah gledališča Ku-kuc. Četrtki pa so od nekdaj rezervirani za naše spoštovane seniorje, ki se bodo tudi letos srečali in uživali v prijetnem vzdušju festivala.
Pomurski poletni festival je več kot le dogodek. Je priložnost za nova prijateljstva, nepozabne spomine in odkrivanje čarobnih kotičkov tega dela Prekmurja.Zato - ne želite ga zamuditi! In ko se bo PFF zaključil, boste rekli samo še: “Še, prosim!”
Tam, kjer raste najboljša gibanica, v Hiši gibanice!
Nisi vedel? Da gibanica raste??
Seveda, kako, da ne? V Hiši gibanice ti bomo pokazali, kako zrasteta dve zelo
kulinarično posebni sladici - prekmurska in prleška gibanica.
Poznaš?
Poznaš obe?
Dejstvo je, da imata obe vsaj eno skupno lastnost: domače, pristne prekmurske in prleške sestavine, ki jih pridne roke preoblikujejo v nekaj tako slastnega kot je gibanica.
Da je še nisi poizkusil?
Katere? Prleške ali prekmurske? Nobene?!
Ojoj - potem pa brž v Renkovce!Pokliči in se prej naroči za obisk, saj ti bodo ne le povedali, tudi pokazali ti bodo, iz česa, zakaj in kako zraste najboljša gibanica - pa najsibo prekmurska ali prleška.
Ne bodo pa le kazali; gibanice je namreč potrebno tudi božati!Zato se pripravi na res posebno razburljivo doživetje, polno strasti in drugih slastnih stvari.
Hiša gibanice stoji na principih socialnega podjetništva, saj se odgovorno vedejo tudi do pri njih zaposlenih invalidov, lokalnih dobaviteljev in lokalne skupnosti.
V Hiši gibanice pa lahko kupite še vse izdelke blagovne znamke Hudo dobro - od slanih do sladkih: olupljene jabočne in hruškove krhlje, sadne trakce, kekse z jabolki, bučnimi semeni, čokolado in ovsenimi kosmiči, pa jabolčno čežano in jabolčno čežano s črnim ribezom, omako s paradižnikom in najrazličnejše krekerje - vse je izdelano ročno in iz domačih sestavin, zato je - Hudo dobro!
Več na: https://www.hudo-dobro.si/hisa-gibanice.html
Zaplavajte v legendi, obiščite poletno mestno kopališče v Murski Soboti!
Mestno kopališče, ob katerem so zrasli Sobočanci in mnogi drugi Prekmurci, je nekaj najlepšega, kar lahko doživite sredi razgretega poletja!
Od junija pa vse do septemba vas pričakuje ne le prijetna vodna osvežitev, ampak predvsem veliko sence, saj je mestno kopališče tik ob Fazaneriji, kjer raste edina prava senca - senca mogočnih, starih dreves. In vedno boste našli kotiček, kjer se boste lahko spočili po vragolijah v štirih bazenih - olimpijskem bazenu, bazenu, ki ga vsi kličemo “stari”, otrok pa ne boste pogrešali, saj bodo ali v togobanskem bazenu in na toboganu ali pa v otroškem bazenu. Vsi, ki ste virtuozi v skokih v vodo, pa lahko zablestite v skokih iz skakalnega stolpa - z višine dveh metrov in pol, lahko pa tudi s treh metrov!V hladni senci so tudi igrišča za odbojko na mivki - kar pet jih je, seveda pa si lahko privoščite tudi osvežitev v obliki pijače in hrane, ki jo kupite na kopališču.
Odprto vse dni v tednu! Od jutra - 9.00 - do večera do 20.00.
Na Luštni domačiji imajo lokalne, pristne izdelke, primerne tudi za darila ali pa enostavno kar tako, saj veliko število ponudnikov iz Prekmurja in Prlekije ponuja izdelke iz paradižnika, čokolado, vina, kise, kuharske knjige, lesene izdelke - ni, da ni.
Več na: https://www.lust.si/domacija
Morja zlata, mimo katerih se peljete, kar kličejo, da se potopite vanje in naredite eno ali dve nepozabni fotki! Če imate oblečeno kaj modrega, bo pa to šlo viralno!
Drugače pa so ta nepregledna zlata polja polja oljne ogrščice, poljščine, ki je namenjena pridelavi rastlinskega olja, biodizla ter goriva za pogon dizelskih motorjev.
Redkokdo se še spomni, da so včasih to olje uporabljali za olja za svetilke in mazanje strojev, sploh ga niso jedli! Olje pa je bilo - za razliko od današnjega, ko je tudi olje zlate barve - zeleno, saj so bile nekdanje sorte stare, malo drugačne in so tudi zaradi načina pridelave dajale olje, ki je imelo nežno zeleno barvo.
Slišali ste že za Panonsko morje, seveda.
No - lahko pa se v njem tudi kopate! Jaaaa, čisto res! Vsaj v njegovih ostankih.
Le nekaj minut iz Murske Sobote (vožnje z avtomobilom ali kolesom) je namreč Soboško jezero, ki so mu domačini včasih pogosteje rekli tudi Soboška kamešnica, danes pa je to - na kratko - Expano,
saj ob jezeru stoji paviljon, s katerim se je naša država predstavljala na svetovni razstavi Expo Milano leta 2015.
Expano, kjer lahko spijete kavo, kaj pojeste ali kupite in si ogledate multimedijsko razstavo o Pomurju, je torej tik ob Soboškem morju, ki vabi, da se ob njem spočijete, okopate, naplavate, namočite, pa tudi srfate, supate, jadrate, se popeljete s kajakom in še kaj.
Če vas bolj kot voda privlači svoboda, pa so tam na voljo štiri hišice s kamini - odlični prostor za dooolge piknike, medtem, ko se otroci igrajo na bližnjih igralih ali v vodi. Ob Soboškem morju pa je tudi gibalni park za odrasle, ki ga preprosto morate preizkusiti!
Vijolični lepotec, ki kraljuje na prekmurskih poljih, osvoji prav vsako oko.
Kmalu pa bo osvajal tudi brbončice, saj je vijoličasti mak - za razliko od rdečega, ki je poljski in je pravzaprav plevel - vrtni mak, ki ga gojijo zaradi zrnja.
Zdaj veste, od kod prihajajo najboljše makove potice in seveda tudi najboljše prekmurske gibanice! S prostranih prekmurskih polj.
Je poletni festival v Veliki Polani, ki se je pred desetletji začel z imenom 'Polanski dnevi' ter se kasneje preimenoval v PPF - Pomurski poletni festival, ki na vrhuncu poletja - konec julija, začetek avgusta, ljudem ponudi bolj in manj popularne izvajalce, ki razburkajo pomursko poletje. Obvezen obisk za vse mlade in mlade po srcu, saj je glasba neizogiben del Prekmurja in so jo Prekmurci “skrili” tudi v svojo govorico …
Več na: https://www.strk.si/
Dnevi, večeri in noči, ki to odprto mesto, na prepihu sredi ravnine, še bolj odprejo, da skozenj zapiha svež veter, poln umetniške energije, mladostne svežine in vrhunskih izvajalcev najrazličnejših zvrsti.
Festival je skozi leta doživljal mnoge velike in manjše spremembe in skupaj z obiskovalci doživel in preživel vse. Od sprememb lokacij, kjer potekajo dogodki, do terminskih sprememb, kdaj se začenja in kda končuje. Ampak - ljudje so ga sprejeli, ljudje si ga želijo in z njim živijo.
Konec junija tako v to naše malo Prekmursko mesto priteče svež val vedno novih in raznolikih dogodkov, ki toplo poletno vzdušje vsak večer razgibajo v najrazličnejših glasbenih, plesnih, lutkovnih ali koncertnih ritmih in noč pripeljejo do vrhunca.
Več na: https://soboskidnevi.si/
Dnevi, ko v mesto vkoraka poletje in ga razgiba v svojih ritmih!
Saj veš, a ne, da se v trenutku, ko se v mestu začnejo Soboški dnevi, po mestnih ulicah razlije posebna barva … barva umetnosti, kulture in kreativnosti.
Barva, ki mesto pobarva v poletje in mladost, v radost.
Letos bodo Soboške dneve začeli risati glasbeniki Simfoničnega orkestra SNG Maribor, Zbora Opere SNG Maribor v torek, 20. junija, ob 21.00 na Slovenski ulici s tradicionalnim koncertom Operna noč.
Naslednji dan, v sredo, 21. junija, ob 19.00 bo - spet na Slovenski ulici - slovensnost ob dnevu državnosti.
Vsi tako drugačni je plesno-igrana predstava za otroke, ki jo bosta v petek, 23. junija na grajskem dvorišču uprizorila Plesna šola Spin in Festival Velenje.
Ob 20.00 bo na glavnem odru v mestnem parku Odprti oder z mladimi glasbeniki in bo 21.00 prav tam Nipke, za njim - ob 22.30 - Magnifico, noč pa bodo prelili v nov dan Dej še’n litro ob 24.00.
S tem pa dogodkov še ni konec, saj je ob 1.00 na grajskem dvorišču Urban & 4.
V soboto, 24. junija bo med 8.00 in 13.00 na Trgu zmage čas za tradicionalno razstavo starodobnih vozil in tehnike, ob 19.00 pa bo na grajski ploščadi nastopil klovn Fraser Hooper iz Nove Zelandije s predstavo Zabavni posli.
Ob 20.00 bo čas za Odprti oder na glavem odru v mestnem parku, prav tam pa ob 21.00 Leteči odred in ob 23.00 S.A.R.S. Leopold bo ob 1.00 na grajskem dvorišču.
Zavod Bufeto bo v nedeljo, 25. junija ob 19.00 na grajskem dvorišču uprizoril predstavo za družine Ravnovesje, ob 20.00 pa bo na glavnem odru v mestnem parku koncert skupine Perpetuum jazzile, prav tam pa bo ob 22.00 natopil še Vlado Kreslin in Mali bogovi. Na grajskem dvoiršču bo ob 23.45 MRFY.
S Krizo srednjih let bo v ponedeljek, 26. junija ob 20.30 na grajskem dvorišču nastopil Ranko Babić, v torek, 27. junija ob 20.30 bo prav tam na grajskem dvorišču monokomedija Profesor kuzman mlajši, v sredo, 28. junija ob 19.00 pa bo v evengeličanski cerkvi koncert klasične glasbe Romantične impresije. Prav tako v sredo, ampak ob 20.30 bo na grajski ploščadi čas za Folkart, v četrtek, 29. junija ob 19.00 bo v evangeliščanski cerkvi spet koncert klasične glasbe, ob 20.30 pa Folkart.
Obisk vseh dogodkov je brezplačen, za nekatere predstave pa potrebujete brezplačne vstponice, ki jih lahko dobite v soboškem Ticu.
Več na: https://www.visitmurskasobota.si, https://www.zkts-ms.si
Cerkev sredi Bogojine v občini Moravske Toplice je rimokatoliška cerkev.
Prvotno je tukaj stala cerkev iz 14. stoletja, ki je bila leta 1810 posvečena Gospodovemu vnebohodu. Leta 1924, ko je prišel v Bogojino arhitekt Jože Plečnik, ga je tamkajšnji župnik Ivan Baša prosil, da bi naredil načrt za novo cerkev. Plečnik je narisal načrt za mogočno cerkev in ga pozneje spremenil tako, da je staro župnijsko cerkev, ki je v svojem zahodnem delu značilen spomenik prekmurske gotike 14. stoletja, ohranil. Danes stara cerkev služi kot podporna lopa in kor. Nova cerkev ima enoladijski prostor pravokotne oblike s pravokotnim prezbiterijem; stropi pa so okrašeni s prekmursko keramiko. Plečnik je za cerkev arhitekturno oblikoval tudi prižnico, krstilnik in kamnito obhajilno mizo z vratci. Omenjenega pa nikoli ni videl, saj so vse izdelali šele po njegovi smrti in sodijo med zadnja arhitektova dela.
Rotunda - kar pomeni “stavba, ki ima krožni tloris” - v vasici Selo na Goričkem je “must see”, ko ste v Prekmurju, saj gre za opečno romansko rotundo, ki je v Sloveniji edinstvena! Je izjemen spomenik okrogle romanske arhitekture ter gotskega slikarstva.
V prvi polovici 13. stoletja so jo - tako pripoveduje legenda - zgradili templarji, leta 1845 pa so jo s prezidavo bistveno spremenili. Tudi poslikave rotundnega prostora so se z leti ves čas spreminjale. Rotunda zvonov nima, visijo pa v samostojnem lesenem stolpu.
Rotunda stoji sredi travnika, ki je vedno zanimiv; posebej spomladi in zgodaj poleti, ko na njem cvetejo kukavice, trave in travniške cvetice.
Osrednji trg v mestu je Trg zmage, sredi katerega stoji 17 metrov visok Spomenik zmage, izdelan iz belega marmorja. Spomenik si je njegov snovalec - ruski arhitekt Arončik - zamislil kot grobnico, ki simbolizira mogočno obzidje Kremlja. Pred njim stoji častna straža, nad grobnico pa se vzpenja obelisk s podobo Lenina na bronasti medalji. Sprva naj bi bili v tem spomeniku pokopani sovjetski vojaki, ki so padli na območju Pomurja, vendar so njihove posmrtne ostanke nato prenesli v skupne grobove na soboško pokopališče.
Avtorja plastik dveh vojakov na spomeniku sta znana slovenska kiparja, brata Boris in Zdenko Kalin. Na obeh stranskih ploščadih spomenika sta tudi dva topova. Medtem ko so po padcu komunizma številne podobne spomenike drugod odstranili, je Spomenik zmage ostal kot edinstven simbol mesta Murska Sobota in njegove zgodovine.
Arhitekturni biser sredi Murske Sobote in njenega mestnega parka enostavno morate spoznati.
Grad Murska Sobota je zrasel v renesančnem obdobju 16. stoletja na mestu prejšnjega gradu; kar poglejte ohranjene kamnite okenske okvirje in lok severnega portala - v njih so jasni renesančni elementi. V 18. stoletju je bil grad preoblikovan v svojo sedanjo podobo, s prekrasnim baročnim pročeljem, arkadami, in grajsko kapelo.
Salon v prvem nadstropju je okrašen s čudovitimi rokokojskimi cvetnimi motivi, angelčki in alegorijo boja med bogom vojne ter boginjo znanosti in umetnosti. Ponaša se tudi z izvrstno keramično pečjo. Vzhodni portal z atlantoma na okroglih stebrih, ki nosita balustradni balkon, je bil prvotno del porušene palače v Budimpešti, vendar so ga kasneje prizidali k gradu.
Grad Murska Sobota je v svoji zgodovini menjal lastnike in prehodil pot od bogastva do propada.
Danes je pomembno kulturno središče mesta, saj v njem domujejo Pomurski muzej, Kološev kabinet umetniške fotografije ter Mladinski informativni in kulturni klub. V njem se odvijajo razstave, koncerti, predstave in drugi dogodki.
Poleti so na grajskem dvorišču, ploščadi pred gradom in v mestnem parku festivali, koncerti in prireditve, ki dajejo mestu pravi žar.
Grad spada med najobsežnejše fevdalne komplekse na Slovenskem in je bil sezidan v času križarskih vojn in z njim so gospodarili Templarji. S svojo nenavadno obliko notranjega dvorišča in mogočnimi zidovi predstavlja pravo posebnost.
Po vojni je bila v njem nastanjena sovjetska vojska, kasneje pa je bila stavba nacionalizirana. V času po vojni so grajski prostori služili kot upravni prostori, v njem pa so našli svoj dom tudi nekateri prebivalci.
Grajsko dvorišče je obdano s stolpastimi arkadami, kar še dodatno poudarja njegovo nenavadno obliko.
V gradu do ogromne kleti in ječe, najlepši del gradu pa je bila jugozahodna stran, kjer je bil stanovanjski del s stekleno teraso, pred njo pa čudovit cvetlični vrt z ribnikom in vodnjakom, vklesan v živo skalo, ki je ohranjen še danes.
V grajskem parku najdemo starodavne tulipanovce, rdeče bukve, hraste, sofore, platane in druge vrste dreves.
Žal je bila grajska oprema uničena ali izropana po 2. svetovni vojni, zato so le redki zapisi v kronikah in urbarjih priča o nekdanji slavi gradu.
V zadnjih desetletjih so z evropskim denarjem grad obnovili in v grajskih prostorih je sedež Krajinskega parka Goričko ter Informacijski center krajinskega parka treh dežel.
Prostori in pisarne Krajinskega parka so v vzhodnem traktu gradu, medtem ko so v pritličnem delu predstavljene delavnice domače obrti. Obiskovalci imajo priložnost spoznati črno kuhinjo z odprtim ognjiščem, žganjekuho, zeliščarstvo, tkalnico, kovačnico ter lončarsko in kolarsko delavnico.
V gradu je tudi obnovljena poročna dvorana, v kateri po zraku plavajo številne zgodbe o ljubezni, še iz pradavnih časov.
Fotografija: Niko Časar
Za prekmursko šunko je ena najbolj razvpitih zgodb Prekmurja - zgodba o stoletjih, v katerih so se ljudje naučili in izurili v tem, kako stegno prašiča spremeniti v edinstveno, neponovljivo gastronomsko umetnost. Tradicija postopkov pridobivanja prekmurske šunke narekuje vse od soljenja, dimljenja, sušenja pa preko zorenja, rezultat pa je najbolj prepoznavna sušena mesnina Prekmurja.
Danes prekmursko šunko - ki jo mnogi primerjajo s pršutom, a je ta primerjava nemogoča, saj sta oba izdelka vsak zase nekaj posebnega - postrežejo narezano na tanke rezine. Lahko pa - če jo postrežejo kot nekoč - dobite narezano na centimeter debele rezine.
Prekmurska šunka je zaščitena po shemi “zaščitena geografska označba”, kar pomeni, da mora vsaj ena od proizvodnih faz potekati na določenem geografskem območju. In nato je mogoče kakovost, sloves ali druge značilnosti proizvoda pripisati temu geografskemu okolju.
Tudi za dödole v Prekmurju raje ne recite, da so “žganci” ker se ta debata ne bo dobro končala. Ali pa - a v vsakem primeru vam bodo pripravili res slastno in staro prekmursko jed, pri kuhi katere se vsak malo “namuči”, vsaj tako kot vsi Neprekmurci, ko poskušajo izgovoriti ime te jedi.
Resda so dödoli na prvi pogled mogoče res podobni žgancem, a njihova glavna sestavina je krompir, ki mu, ko je kuhan, dodajo moko.
Ime te tradicionalne prekmurske jedi je povezano s časom, ko so jo včasih kuhali - namreč v času kolin, ko so zaklali prašiča. Saj “bujta” po prekmursko pomeni “ubita” in - ker so jo kuhali v času kolin - je v njej seveda svinjsko meso, poleg tega pa še kisla repa in prosena kaša.
Je bograč res golaž? Seveda ne! Tega v Prekmurju raje ne povejte na glas - kajti bograč je bograč, v njem pa morajo biti vsaj tri vrste mesa! Tako je - pravilno ste prebrali - veliiiiiko čebule, potem pa obvezno svinjina, govedina in še divjačina! Krompir pa se mora kuhati skupaj z mesom, nikakor posebej!
V Prekmurju je veliko jedi, ki so - ker je pač pokrajina tako odprta in “na prepihu” - jih ljudje tu vzeli za svoje, čeprav izvirajo iz bližnjih pokrajin. Taki so pereci - madžarska “mešanica” med prestami in žemljicami, saj gre za belo, kvašeno kruhovo testo. Ki ga pred peko navijejo na trstiko (ti so najbolj pravi!) in - užitki, pozdravljeni!
Slovenci rečejo “zavitek” ali “študelj”, Prekmurci pa imamo “retaš”.
Gre torej za skutni, jabolčni, višnjev, celo bučni in zeljev zavitek, ki ga prekmurske ženske pečejo že tako dolgo, da je vsem prekmurcem praktično - v krvi.
Vas beseda “posolanka” zavede in ste prepričani, da bo na mizi nekaj slanega?
Neeee, posolanka je slastna a sladka pogača, pečena rahlim in okusnim kvašenim testom, na katerem je skutni nadev. Skuti pogosto dodajo še druge dodatke - največkrat jabolka.
Penina, čolnarenje, kulinarične poslastice in zabava do jutra: popoln izlet po Prekmurju s prijatelji
Želite s prijatelji doživeti res nepozaben dan, poln zabave, tudi adrenalina, predvsem pa kulinaričnih užitkov?Dan, ki si ga boste želeli ponoviti?Potem si privoščite potepanje po Prekmurju!Tukaj je nanizanih nekaj predlogov, ki so kot nalašč za manjše družbe prijateljev - vi pa lahko izberete vse, ali pa si izlet “sestavite” po svojem okusu, času ali željah.
Mogoče pa vas bo Prekmurje tako potegnilo, da si boste vzeli za raziskovanje in potepanje kar ves teden!
Predlagamo, da svoje doživetje začnete v Gornji Radgoni, s prav posebnim doživetjem.
Tam vas med ozkimi ulicami starega, krasnega mesteca, ki leži na meji in ob reki Muri, Gornje Radgone, čaka Domu penine, kjer ponujajo degustacije razkošnih penin. Odkrijte skrivnosti vrhunskih penin v hiši, ki ima z ustvarjanjem čarobnih mehurčkov že dolgoletno tradicijo in se pustite očarati elegantnemu ambientu.
Naslednja postaja, ki jo predlagamo na našem izletu, je spust po reki Muri. Sprehodite se do obale rečne lepotice, sedite v čoln in se prepustite čarom vode in narave. Odkrili boste obrečni svet ob Muri, ki ga lahko doživite le iz čolna! Uživajte v tišini in miru reke, opazujte obrežno vegetacijo in opazujte prebivalce reke - v vodi in zraku!
Čeprav čoln nima zavor, pa se lahko na poti tudi ustavite! Recimo v Babičevem mlinu v Veržeju, kjer se lahko naložite s sveže mletimi mokami vseh vrst in se nato odpravite naprej. Želite da spust traja še dlje? Ni problema - še en postanek - na Otok ljubezni v Ižakovcih. Zgodba grofice, ki se je na Otoku ljubezni menda rada kopala in ki se je zaljubila v revnega mlinarja, on pa vanjo, bo z romantiko prevzela in še dodatno začinila vaš izlet.
Potem pa bo že čas za obisk Turistične kmetije Puhan v Bogojini. Tu lahko pričakujete pravo gastronomsko harmonijo, saj bodo vaše brbončice enostavno navdušene. Seveda boste lahko odkrivali zaklade njihove vinske kleti, vmes pa se lahko sprehodite tudi do Plečnikove cerkve, arhitekturne mojstrovine enega največjih slovenskih mojstrov arhitekture.
Vaš dan se lahko zaključi kar tukaj, saj imajo Puhanovi tudi prijetna in udobna prenočišča; tako se vam ni treba nikamor odpeljati, da se spočijete in napolnite z energijo za nove dogodivščine.
Če pa imate še kaj energije - v hladu večera vas pričakuje Murska Sobota, kjer najdete polno zabave, pozno v noč. Recimo v Bunker baru, kjer boste v sproščenem vzdušju in zabavi lahko prebedeli noč in se šele proti jutru odpravili počivat.
In še nekaj!
Lahko vam izlet organiziramo tudi mi.
Kontaktirajte nas 😊
Družinska avantura v Prekmurju - več kot sedem zabavnih destinacij, kjer bo vsak v družini našel nekaj zase
Vemo - vsi, ko pomislijo na Prekmurje in povezavo z družino, pomislijo na termalno vodo, bazene in tobogane.
A Prekmurje za družine ponuja toliko več destinacij, ki bodo navdušile celotno družino!
Mi smo jih nekaj nanizali, vi pa - izvolite, izbirajte, prilagodite svojemu okusu in okusu svojih otrok!
Otroci bodo rekli: “Jaaaaaa, gremoo!!” ko bodo slišali, da imamo v deželi ob Muri tudi - živalski vrt! Ja, prav ste prebrali!
In to res lep in dober živalski vrt, kjer jim je resnično mar za živali.
Gre za Živalski vrt Sikalu zoo, ne le raj za ljubitelje živali - male in velike - ampak tudi raj za živali. Pojdite in se prepričajte!
Živalski vrt je v Boračevi, nekaj minut vožnje iz centra Radencev, kjer si lahko po tem, ko se nagledate in nacartate živali, privoščite ali sprehod po parku Radenci, igro minigolfa v parku ali pa se vržete v osvežujoče mehurčke in se sprostite v bazenih Hotela Radin.
Nedaleč stran od Radencev - a že na “prekmurski strani” reke Mure pa je že naslednja destinacija - spet za ljubitelje živali, tistih malo večjih in na dolgih nogah - konjev. Za ljubitelje konj in jahanja je Konjeniški klub Zaton v Petanjcih idealna destinacija. Tukaj lahko tudi ribarite ali pa se podate na različne jahalne izlete. Konjeniški klub Zaton se ukvarja z jahalnim športom in rekreacijo ter ponuja možnosti jahanja za začetnike in tekmovalce. Doživetje jahanja v naravnem okolju na območju Zatona bo nepozabno.
Gremo naprej! Če ne marate klorirane vode, se lahko odpravite kopat na soboško jezero, tik ob Expanu; lahko pa se enostavno zapodite v motorični park in igrala, ki so tik ob jezeru in tam preživite nekaj kakovostnega časa z otroki. Odličen kraj za varne aktivnosti na prostem - tudi za mamice in očke!
Ste že lačni? Expano poskrbi za vas, ali pa se zapeljite (mogoče s kolesi? Postajališče električnih koles je tik ob Expanu!) do centra Murske Sobote, kjer vas v kateri od restavracij čaka kosilo, potem obvezno sprehod po parku in po središču mesta, dobra kava in odličen sladoled sta obvezna!
Vzamite si čas tudi za ogled krasnega soboškega parka in lepotca sredi parka - gradu. V njem domuje Pomurski muzej, ki pripravlja občasne razstave, nujno pa si oglejte njihovo stalno razstavo Ljudje ob Muri, ki pripoveduje razburljivo zgodbo ljudi, ki so ob Muri živeli od prazgodovine do danes.
Vas zanimajo prekmurske višave? Potem se odpeljite na letališče Rakičan, kjer boste videli letala čisto od blizu in spoznali kaj novega o letalstvu! Pred tem se boste peljali mimo še enega gradu oziroma dvorca - obvezno se ustavite na poti na letališče ali nazaj! Ob dvorcu je prav tako prekrasen grajski park, pa igrala in tik ob igralih odlična kava za mame, očetje pa se bodo mogoče podali na voden ogled dvorca in grajskega parka, ki ga turistom ponuja Raziskovalno izobraževalno središče, ki domuje v gradu. Tudi tukaj boste videli konje, saj je v grajski konjušnici kar nekaj konjskih lepotcev.
Želite dan zaključiti popolnoma adrenalinsko? Potem vas pričakuje adrenialinski park ob Bukovniškem jezeru! Ure in ure lahko preživite v senci gozda in med urjenjem svojih plezalnih spretnosti! Ob tem pa obiščite nežno lepotico, ki spi sredi gozda - Bukovniško jezero.
Če bi radi pobližje spoznali tradicijo Prekmurja, se ustavite v Lončarski vasi v Filovcih, kjer boste spoznali tradicionalno lončarsko obrt in v živo videli hišo, kot jih je bilo nekoč polno Prekmurje.
Vznemirljiv svet čebel ter spoznanje, kako pomembne so čebele za naše preživetje, pa vas pričakuje v Čebeljem gradiču. Kjer imajo tudi Poldija, ki ni čebela ter ne čmrlj in ga lahko otroci celo jahajo!
Utrujeni? Neeee!Doživite kmetijo! V Čebeljem gradiču so doma namreč tudi ovce pa zajce in kokoške! Zunaj pa zelena narava pa otroško igrišče, da o sobah z namiznim tenisom, pikadom in še čem sploh ne govorimo.
Če imate še kaj energije in vas vleče v preteklost - Vulkanija je izjemna izkušnja tako za otroke kot starše! Seveda ne smete mimo tega, da bi obiskali največji grad na Slovenskem, kjer imajo 365 sob - ker to preprosto morate videti. Vulkanija pa vas popelje v zadnji delujoči vulkan pri nas! Doživite čase, ko je na Goričkem še tekla lava in naj vas fascinira vulkanska dediščina Prekmurja!
Vodna lepotica, ki se iz tipične visokogorske reke spremeni v malo počasnejšo, a še vedno mično gospodično, ki je ne more pozabiti nihče, ki se sreča z njeno energijo.
Mura izvira v Visokih Turah v Avstriji, v avstrijski zvezni deželi Salzburg in najprej teče po ledeniški dolini Lungau, nato pa vstopi v zvezno deželo Štajersko in po njej mimo Gradca ter Lipnice priteče do mejne Gornje Radgone. Prečka Slovenijo in pri Razkrižju vstopi na Hrvaško, teče po hrvaško-madžarski meji in se pri Legradu združi z reko Dravo.
O izvoru imena te prekrasne reke si etimologi niso enotni. Razvilo bi se lahko iz slovanske besede za temen, črn, kar naj bi se ohranilo tudi v besedi muren ali poimenovanju “mura” za žival temne barve. Tako naj bi ime Mura pomenilo “temna voda”.
Mura je že stoletja mejna reka in je za Prekmurce včasih pomenila izrazito, težko prehodno prepreko.
Na avstrijskem delu Mure deluje 22 hidroelektrarn z instalirano močjo več kot 10 MW. So večinoma pretočnega tipa.
Na slovenskem delu Mure je samo Mala hidroelektrarna Ceršak z instalirano močjo 0,66 MW.
Ob reki Muri je izjemno bogat poplavni svet z značilno floro in favno, ki ga varuje UNESCO kot biosferno območje v petih državah.
Leta 2021 pa je postal biosferni rezervat reke Mure v Sloveniji tudi del širšega biosfernega rezervata petih držav pod naslovom Five country Biosphere Reserve Mura-Drava-Danube (Austria, Croatia, Hungary, Serbia, Slovenia) in obsega največji in najbolje ohranjen rečni sistem v Srednji Evropi. S tem želijo ustvariti model mednarodnega sodelovanja pri upravljanju povodja.
Fotografija: Niko Časar
Kraljica prekmurske kulinarike!
Prekmurska gibanica je zelo znano pecivo, ki se je včasih peklo le ob najbolj svečanih priložnostih, saj je prekmurska gibanica tako polna nadevov, da je bila včasih sestava gibanice velik finančni zalogaj za preproste kmečke ljudi.
Ta sladica je bogata tudi s kalorijami, saj je vsaka plast nadeva oblita s sladko smetano, jajci in maslom.
Sestavljena je iz dveh vrst testa - krhkega in vlečenega - ter štirih vrst nadeva: skute, maka, orehov in jabolk.
Imela naj bi 19 plasti, visoka pa naj bi bila vsaj 5 in največ 7 centimetrov.
Prekmurska gibanica nikogar ne pusti ravnodušnega! Ali rečeš: “Prosim, še!” ali pa ti je mešanica vseh teh okusov enostavno preveč in si raje naročiš kaj drugega iz bogate prekmurske zakladnice okusov. Recimo ajdovo zlejvanko ali pa gobovo juho z ajdovo kašo; morda dödöle ali langaš … skratka - iz Prekmurja lačni šli ne boste!
Bela štorklja je velika, dolgonoga ptica, ki je doma v Prekmurju in ima za nas poseben pomen.
Štorklje so veliki, lepi ptiči z dolgimi krepkimi kljuni. Te prelepe ptice naseljujejo mnoge regije, tudi v Sloveniji jih je najti v več pokrajinah, v Prekmurju pa so bile včasih pogostejše, kot so danes, ko njihovo število pada.
Nekdaj so menili, da so štorklje monogamne, vendar to drži le delno. Partnerja lahko po selitvi zamenjajo in se selijo brez njega. So pa na svoje gnezdo navezane prav toliko kot na partnerja. Njihova gnezda so prava arhitekturna mojstrovina in jih štorklje uporabljajo mnogo let.
Štorklje imajo zanimiv način komuniciranja v gnezdu. Poleg tega imajo prefinjen okus pri hrani, saj se prehranjujejo z žabami, ribami, žuželkami, deževniki, malimi pticami in majhnimi sesalci. Znane so tudi po svojih jadralnih sposobnostih. Pri letenju izkoriščajo toplotne zračne tokove, s čimer prihranijo ogromno energije.
Mitološki in kulturni pomen štorkelj je izredno velik, predvsem zaradi njihove velikosti, monogamije in zvestobe gnezdu.
Bela štorklja je recimo simbol Haaga na Nizozemskem, neuraden simbol Poljske, kjer gnezdi četrtina parov štorkelj v Evropi, ter neuraden simbol Prekmurja v Sloveniji.
V zahodni kulturi je bela štorklja simbol rojstva. V preteklosti, ko je bilo govoriti o spolnosti in razmnoževanju tabu, so starši otrokom razlagali, da jih je prinesla štorklja.
Verjeli so namreč, da so štorklje prinašalke sreče in blaginje.
V popularni kulturi se pogosto pojavlja slika štorklje, ki nosi otroka. Drobne rožnate ali rdečkaste madeže, ki se pojavljajo na vekah, med očmi, na zgornjem delu lica in na vratni gubi nekaterih novorojenčkov, so občasno imenovani "štorkljini ugrizi". Kljub znanstvenemu znanju o razvoju žil so ti madeži ostali del prikupnega mita.
Bela štorklja je čudovit in pomemben ptič, ki nas navdaja z občudovanjem in globokim spoštovanjem.
S svojo prisotnostjo in simboliko napolnjuje Prekmurje ter nas spominja na lepoto narave in čarobnost življenja. In - če se malo pošalimo - če pridete v Prekmurje in vidite štorkljo, vam bo to prineslo srečo!
Kar preverite … 😉
