Slovenski muzej holokavsta
Sinagoga Lendava je ena od edinih dveh ohranjenih sinagog v Sloveniji in
stoji v Lendavi na Spodnji ulici 5.
Stavba ima zanimivo življenjsko zgodbo, doživela je kar nekaj obnov, zadnja je bila leta 2002.
Podobno kot pri prenovi mariborske sinagoge, druge ohranjene sinagoge v Sloveniji so tudi v lendavski sinagogi spremenili okenske odprtine in rekonstruirali notranjost.
Danes ima sinagoga, ki je pomemben kulturno-zgodovinski objekt, funkcijo kulturnega centra, kjer se organizirajo razstave in prireditve na temo judovske kulture.
V stavbi je v sklopu galerije urejena stalna razstava z naslovom »Zgodovina dolnjelendavskih Židov«.
Leta 2014, ob 70. obletnici deportacije Judov iz Lendave, je sinagoga prejela ploščo z napisom Slovenski muzej holokavsta.
Langaš – ocvrto krompirjevo pecivo
V Prekmurju skoraj ne mine veselica brez langaša.
Prav tako ne mine obisk Murske Sobote, da ne bi v bližini avtobusne postaje zagledali KIOSK z napisom LANGAŠ.
Ta kiosk stoji v Murski Soboti že več kot 50 let. Ponuja legendarni langaš s česnom, pomfri in pečenega piščanca.
Ne boste ga zgrešili, če iz Slovenske ulice zavijete proti avtobusni postaji in knjižnici.
In kaj sploh langaš je?
Je ocvrto krompirjevo testo, ki izvira iz Madžarske. Lahko ga pripravimo na več načinom, vendar najbolj tradicionalni je iz krompirjevega testa in z zabelo iz česna.
Urška Fartelj, avtorica kulinarične spletne strani 220 stopinj poševno prisega na ta recept https://www.220stopinjposevno.com/na-kro381niku/langas
Očarljiva preteklost in skriti zeleni raj: Posestvo Gjerkeš, posestvo okusov
Na skrajnem zahodu Krajinskega parka Goričko vas v Fikšincih čaka ponovno oživljena zgodovina.
Hiša na posestvu Gjerkeš datira namreč v leto 1925. Zanjo so skrbno skrbeli, tako da je v njej še ohranjeno originalno pohištvo!
Poleg očarljivega pridiha preteklosti pa se tukaj popolnoma izrazi umirjenost narave: posestvo Gjerkeš je obkroženo z vinogradi in gozdovi, zjutraj vas pričaka ptičji koncert narave, pod lipo pa energijska točka, kjer se dan začne posebej lepo.
Tako da je to vaša prava destinacija za popolno sprostitev in razvajanje v neokrnjeni naravi!
Posestvo leži v čudovitem okolju Krajinskega parka Goričko, obdano z vinogradi in bujnimi gozdovi. To je kraj, kjer se lahko popolnoma prepustite naravi in uživate v vrhunskih vinih ter peninah, ki jih pridelujejo v njihovem lastnem vinogradu.
V njihovih sodobno opremljenih dvoposteljnih sobah za goste - pozor! So “adults only destinacija” - boste našli pravo udobje, ki vam bo omogočilo sproščeno bivanje.
In ne pozabite se pustiti razvajati z edinstvenim degustacijskim menijem v njihovi restavraciji.
Na Posestvu Gjerkeš so ponosni na svoje posebnosti:
Poleg tega vas v okolici čakajo številne možnosti za aktivnosti - kolesarske in sprehajalne poti, gobarjenje, termalna kopališča, golf, tenis, ribolov in lov.
Posestvo Gjerkeš je odlično izhodišče za raziskovanje vseh teh možnosti.
Zgodovina posestva sega v leto 1925 in družina je s srcem in dušo poskrbela za ohranitev njihove bogate dediščine. Njihova hiša je bila leta 1999 v lokalnem mediju nagrajena kot najlepša obnovljena domačija, stara klet pa leta 1995 v Kmečkem glasu razglašena za najlepšo v Prekmurju! S ponosom napovedujejo, da nameravajo objekt ob njegovi 100. obletnici predati namenu kot muzej-apartma.
Posestvo Gjrekeš je prava zelena destinacija! Zavezani so trajnostnemu načinu življenja, že več kot 20 let ne uporabljajo herbicidov, uporabljajo pa obnovljive vire energije, saj električno energijo pridobivajo iz lastne sončne elektrarne, za zalivanje in škropljenje pa uporabljajo deževnico. Seveda tudi skrbno ločujejo odpadke.
Sodelujejo tudi s številnimi lokalnimi in regionalnimi ponudniki, da svojim gostom res približajo pristno doživetje naše čudovite regije.
Turistična kmetija Puhan v Bogojini - Odlična vina in hrana pripravljena iz doma pridelanih surovin!
Na obronkih goričkega se med vinogradi nad Plečnikovo cerkvijo v Bogojini nahaja Turistična kmetija Puhan.
Na družinski kmetiji sami skrbijo za vse korake od njive do krožnika, ter gostom ponujajo nepozabno doživetje prekmurske kulinarike.
Kmetija leži na odlični lokaciji, saj ima čudovit razgled na Prekmurje in Plečnikovo cerkev.
Njihova ponudba resnično temelji na lastni pridelavi. Na kmetiji pridelajo žita, zelenjavo, prašiče, grozdje, vse to pa potem še predelajo v suhomesnate izdelke, vina in odlične jedi. Kmetujejo po principu intergrirane pridelave in imajo tudi svoj urejen zeliščni vrt. Sodelujejo z lokalnimi dobavitelji.
Turistična kmetija ima tudi lepo urejeno vinsko klet, kjer za goste pripravijo tudi vinske degustacije.
Urejena je tudi trgovina, kjer lahko gostje kupijo njihove domače izdelke, kot so vina in mesnine.
Na kmetiji lahko uživate v tradicionalnih prekmurskih jedeh, kot so bograč, zabeljeni dödoli, koline z bujto repo, jurčkova juha z ajdovo kašo, ocvrt piščanec, prekmurska šunka in druge suhomesnate dobrote, med sladicami pa kraljuje prekmurska gibanica, takoj za njo pa domači sladoledi, ki jih sami pripravljajo iz sezonskih sestavin.
Več o njihovi ponudbi pa preberite na njihovi spletni strani: https://turizempuhan.si/
Dobrodošli!
S časovim strojem nazaj v prazgodovino
V občini Razkrižje na robu naselja Šafarsko stoji časovni stroj, ki je svoj čas ustavil v prazgodovini, natančneje 5 500 let nazaj.
Tam namreč stoji prazgodovinska naselbina Gradišče, ki prikazuje življenje pred več kot 5 tisoč leti.
Točno na mestu, kjer so arheologi našli ostanke lončenih posod iz bakrene dobe, kasneje pa še vrsto drugih predmetov ter odtise starodavnih stavb, so domačini postavili in rekonstruirali prazgodovinsko vas, ki si jo lahko ljudje ogledajo - in to brezplačno!
Pred več kot pet tisoč leti je namreč tukaj stala naselbina lesenih kolib, ki so bile prepletene s šibjem in ometane z ilovico, koče pa so bile pokrite s slamo ali trstiko. V sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Murska Sobota so Razkrižani tukaj postavili prazgodovinsko naselbino.
To zanimivo naselbino si lahko ogledate sami, brezplačno. Za skupine, ki se predhodno najavijo, pa domačini pripravijo prikaz življenja tedanjih prebivalcev, njihov način življenja, prehranjevanja – peko kruha v prapeči, obdelavo zemlje s kamnitim ralom, izdelovanje kamnitega orodja; v vse pa z veseljem vključijo tudi obiskovalce.
Predstava traja 45 minut in je res zanimiva vsem - tako otrokom kot vsem ostalim.
Pridite v času nazaj in podoživite naše prednike!
Vse aktualne dogodke spremljajte na spletni strani Občine Razkrižje TUKAJ.
Čiga pri Tešanovcih - tipičen panonski vodnjak
V globinah Prekmurja se pretaka ena najdragocenejših in najbolj pomembnih dobrin - voda. Kako so jo ljudje tam, kjer ni sama privrela na površino, prepričali, da pride k njim? Ja, z vodnjaki vendar!
In eden najbolj zanimivih vodnjakov, značilen za Prekmurje, je vodnjak na vzvod, ki ga Prekmurci imenujejo “čiga”. Čiga v madžarščini pomeni polž, ta zanimiv vodnjak pa pripoveduje zgodbo o iznajdljivosti ljudi, ki so se stoletja borili za vodo.
Čiga je sestavljena iz dveh drogov. Eden od njih je zakoreninjen v zemlji in se dviga proti nebu. Na vrhu tega droga je prečni drog z razcepljenim vrhom, ki ga domačini kličejo “hlače" oziroma prekmursko “lače”. Na prečni drog se gibljivo pritrdi veriga ali vrvica in obesi izvedro, na drugem koncu pa je ta drog obtežen s kosom lesa ali kamnom. Za vsako gibanje je potrebna le nekoliko večja moč od teže vedra in droga, ki vedro nosi. Ko potegnete vedro proti tlom, se prečni drog nagiba, s tem pa se vedro spusti v vodnjak. Pri dviganju polnega vedra iz vodnjaka pa je treba drog z vedrom potegniti iz vode, kar pa obtežitev na prečnem drogu znatno olajšuje.
Ta izum ni samo vodni vir, temveč tudi kulturno bogastvo Prekmurja. Prvotno so jih imeli le grofje na svojih pristavah, sčasoma pa so jih začeli uporabljati tudi navadni ljudje. Ta tip vodnjaka je najbolj razširjen v ravninskem Prekmurju, in ko ga opazujete, se zavedate, da je to nekaj več kot le starinski izum. To je življenjski utrip in zgodba o tem, kako so ljudje skozi stoletja premagovali sušo in ohranjali svojo kulturo.
Zagledali ga boste na levi strani, takoj ko se pripeljete iz Moravskih Toplic, pred vasjo Tešanovci.
Tukaj je urejena tudi kolesarska pot, tako, da se lahko mimo pripeljete tudi s kolesom in pa seveda sprehodite peš.
Pod lipo je klopca, kjer se lahko spočijete 😊.
Ne pozabite, da se v Tešanovcih lahko posladkate v Čokoladnici Passero.
Vam kruli v želodcu?
Edina rešitev, ko človek lačen je, da se najé!
In kdo najbolj vé, kako in kaj v kuhinji je? Ja babice vendar!
Tako je pred leti v Mursko Soboto prišla Nona. In si malo ven iz centra Sobote, na poti proti nakupovalnem središčem - saj veste, nikoli ni dobro iti v trgovino lačen - uredila prijetno, domače gnezdo - picerijo Nona.
Vemo, ni prekmurska gibanica, niso dödoli, ampak - tudi v Prekmurju znajo peči odlične pice!
In Nonine so več kot odlične!
Da o njenih testeninah in solatah, juhah, mesu in jedeh za vegetarijance ne izgubljamo besed.
Pri Noni se boste počutili kot doma, nahranila vas bo, poklepetala z vami, nato pa se spet odpravila brkljat v svojo kuhinjo, v kateri vedno nekaj vre, se peče, pripravlja in seklja ter razmišlja, kako bi napolnila naše želodčke.
Kar preverite pestro ponudbo: www.nona.si
Kam na am, am? Ja, k Noni!
Te zanima, kako se rojevajo pisane orhideje v zelenih rastlinjakih sredi idiličnih prekmurskih polj? V Dobrovniku obišči Ocean Orchids!
Zgodba se je začela na ljubljanski Biotehnični fakulteti, kjer sta se srečala Roman Ferenčak iz Prekmurja in Velenjčan Tomaž Jevšnik. Oba sta bila študenta agronomije, smer hortikultura. Med študijem sta se navdušila nad idejo gojenja rastlin v rastlinjakih, vendar ju je obisk Nizozemske še bolj navdušil.
Na Nizozemskem sta opazila ogromno rastlinjakov, ki so preplavljali krajino. In ko sta se vprašala, zakaj česa podobnega nimamo v Sloveniji, sta ugotovila, da za to res nobenega dobrega razloga!
Prekmurje, kjer sta se odločila postaviti svoj prvi rastlinjak, je bila njuna prva - in videti je, da idealna izbira. Je namreč na popolni geografski destinaciji - dovolj daleč stran od Nizozemske, da ne konkurirata istemu trgu, in dovolj blizu drugim, orhidej želnjih trgov.
Leta 2003 sta ustanovila podjetje Ocean Orchids in v samo dveh letih postavila svoj prvi rastlinjak, ki je meril kar 14.000 kvadratnih metrov. Leta 2006 so začeli proizvajati čudovite orhideje, predvsem vrste falenopsis. V naslednjih letih sta površino razširila na neverjetnih 40.000 kvadratnih metrov.
Pri Ocean Orchids pa ne gre le za kmetijsko podjetje. Imajo tudi čaroben tropski vrt, ki je nastal iz čiste želje turistov, videti, kje rastejo te eksotične rastline. Tropski vrt je zrasel iz skromnih 700 kvadratnih metrov na neverjetnih 1200 kvadratnih metrov.
Sredi Dobrovnika, sredi prekmurskih polj tako danes gojijo različne eksotične rastline, kot so banane, mango, vanilija in druge.
Ocean Orchids pa se lahko pohvali še z nečim - način, na katerega vzgajajo orhideje, jih uvršča med rastinjake, ki imajo najmanjši ogličnji odtis v Evropi.
Pridite in poglejte to zanimivo zgodbo, ki raste sredi prekmurskih ravnic!
Nepozabna vulkanska pustolovščina na Goričkem - Vulkanija
Če želite odkriti čarobni svet vulkanov na sodoben in interaktiven način, potem je Doživljajski park Vulkanija na Goričkem vaša destinacija. Vulkanija stoji na kraterju nekdanjega vulkana in ponuja nepozabno izkušnjo za vse generacije.
Doživljajski park Vulkanija je edina turistična točka v Sloveniji, ki vulkane predstavlja skozi VR očala in 3D filme s posebnimi efekti. To je izjemno doživetje, kjer obiskovalci potujejo skozi vulkansko podzemlje, spoznavajo supervulkane in občutijo posledice njihovega delovanja. Med potjo otipajo prave geode, se spustijo v magmatsko ognjišče in se nato s podzemnim 3D vlakom varno vrnejo na površje. Med tem potovanjem jih spremlja prijazni krtek Oli, ki jim razkriva zanimivosti o vulkanih.
Mineral olivin in geološki muzej
V sklopu Doživljajskega parka Vulkanija lahko obiskovalci spoznajo tudi mineral olivin, ki je predstavljen v geološkem muzeju. Vozijo se lahko z Oli vlakom v kamnolomu bazaltnega tufa, kjer ta mineral vidijo v živo!
Panoramska vožnja s turističnim vlakom
Nepozaben je tudi izlet s cestnim turističnim vlakom po vulkanski pokrajini. Na poti se ustavijo v kamnolomu bazaltnega tufa, kjer obiskovalcem odpre prelep pogled na krater nekdanjega vulkana in vulkansko pokrajino. Občudujejo lahko tudi najvišji vrh Goričkega - Sotinski breg ter avstrijski del vulkanske pokrajine.
Vulkanija in geološka preteklost
Doživljajski park Vulkanija ponuja vpogled v geološko preteklost tega območja, ki jo je oblikoval Gorički vulkan pred 3 milijoni let. Obiskovalci bodo odkrili, kako se je vulkanska kamnina uporabljala za gradnjo hiš, cest, mostov in drugih objektov ter kako je iz nje zgrajen grad Grad, geološki muzej in druge okoliške hiše.
Raznolika narava okoli Vulkanije
Okoli Doživljajskega parka Vulkanija vas čaka čudovita narava, ki privablja pohodnike in kolesarje. Sprehodite se lahko po kamniti poti do gradu Grad, ki vodi mimo cerkve, ter opravite del poti po kraterju nekdanjega vulkana. Obiskovalci lahko peš raziskujejo kamnolom bazaltnega tufa in se sprostijo ob Kačovi mlaki, kjer se lahko posedijo med visokimi stenami bazaltnega tufa.
Olijeva vulkanska pot
Za tiste, ki si želijo celoten pustolovski paket, je na voljo Olijeva vulkanska pot, dolga 11 km. Vsako leto v maju poteka voden pohod po tej poti, ki vam omogoča raziskovanje vseh čudes vulkanske pokrajine Goričkega.
Doživite nepozabno vulkansko pustolovščino na Goričkem in raziskujte čudovite naravne in kulturne značilnosti tega edinstvenega kraja. Vulkanija in Doživljajski park Vulkanija vabita, da odkrijete skrivnosti vulkanov na popolnoma nov in izjemno zanimiv način.
Doživljajski park Vulkanija se nahaja v vasi Grad na Goričkem.
Oli vas pričakuje!:)
Fuks graba - Vznemirljivo odkrivanje gozda
Kako rastejo drevesa? Kako so sestavljena tla v gozdu? Kakšen je lisičji dom? Odgovore na ta zelo raznolika vprašanja (in še na kakšno več) lahko dobite na enem mestu – natančneje v grabi oziroma Fuks grabi. Torej, če se iz Murske Sobote usmerite proti severozahodu, vas cesta popelje v v zahodni del Prekmurja. Tam vas po slabih 20 kilometrih vožnje, na obronkih Goričkega, pričakuje pravo doživetje v naravi. V naselju Korovci v Občini Cankova lahko odkrivate skrivnosti gozda na urejeni Turistični gozdni učni poti Fuks graba, ki jo je leta 1997 zasnoval domačin Jože Toplak.
Na 2,4 km dolgi poti skozi mešani gozd vas bo spremljal potoček s številnimi meandri, ob poti boste lahko spoznali različne vrste dreves, na 9 vsebinskih točkah pa odkrili pomen gozdnega roba in obnove gozda, spoznali rast dreves, sestavo črne jelše in lisičji dom, se seznanili s smrekovo monokulturo, lovskimi objekti, si ogledali pedološki prerez tal in še kaj.
Dobro prisluhnite in poskušajte ugotoviti katere živali se oglašajo ter kako šelesti listje pod vašimi koraki. Ali pa postojte, zaprite oči in globoko vdihnite in začutite kako diši gozd. Fuks graba je odlična destinacija za nekajurni pobeg v naravo, ko si zaželite prijetne ohladitve v senci goričkih dreves, sam gozd pa poleg bogate vsebine učne poti ponuja nešteto edinstvenih odkritij in mnogo priložnosti, da naravo ujamete tudi v fotografski objektiv.
Pot je dobila ime po lisicah in kdo ve – morda boste na poti srečali kakšno čisto pravo zvitorepko. Zagotovo pa jo boste videli na znakih, ki vodijo po gozdni učni poti. Mimogrede, lisičko, ki je upodobljena na tablah, je narisal najuspešnejši slovenski risar stripov in animiranih filmov Miki Muster.
Tudi če hoja ni vaša najljubša aktivnost, dajte naravi priložnost, da vas prevzame. Ob počasnejšem ritmu boste pot ob vsebinskih točkah s povratkom do izhodišča prehodili v dveh urah, če ne upoštevamo postankov. Tako je Fuks graba odlična destinacija za odkrivanje narave in gozdov v Prekmurju, primerna za vse starosti.
Slatinski vrelec Nuskova - Vrelec najboljše mineralne vode v Sloveniji!
Ni bilo enkrat, da so ljudje v Prekmurju iskali nafto in našli toplo vodo; to se je zgodilo večkrat. No, ampak zgodba slatinskega vrelca v Nuskovi pa govori o tem, da so iskali toplo vodo, našli pa … ne, ne nafte. Našli so naravno mineralno vodo! In to kakšno! Najboljše kakovosti v Sloveniji, vsebuje pa zelo veliko železa in je zato odlična predvsem za tiste, ki nam primanjkuje železa v krvi. Ker pa ima mineralna voda v sebi toliko železa, ima zelo specifičen okus in ni tako popularna za pitje, kot so nekatere druge slovenske mineralne vode.
Drugače pa njeno kakovsto potrjujejo testi ljubljanske fakultete za kemijo, vi pa se pripeljite in se prepričajte!
Izvir slatine, kot mineralno vodo imenujejo v Prekmurju, je med Nuskovo in Serdico; če se boste peljali po tamkašnji cesti, ne boste mogli zgrešiti, saj je le izvir le nekaj metrov stran od ceste.
Z glavne ceste med Rogašovci in Kuzmo v naselju Nuskova zavijte levo pri tabli za slatinski vrelec Nuskova. Avto parkirajte na urejenem parkirišču tik ob cesti. Pot nato peš nadaljujte do vrelca, potrebovali boste približno 5 minut.
V njegovi bližini pa je drevored vrb.
Lepo urejen izvir, do katerega vodi ličen leseni mostiček, pot do vrelca pa vodi mimo drevoreda starih vrb, vrelec je bil obnovljen leta 2008.
Ob kamnitem izviru, kjer iz globin neprekinjeno žubori mineralna voda, je urejeno leseno počivališče z mizo in klopco, ob njem pa stoji informativna tabla, na kateri boste našli nekaj precej zanimivih podatkov o izviru.
Preplet prekmurske zgodovine in ustvarjalnosti!
Na 1000 kvadratnih metrih, na katerih se razprostira Muzej na prostem Filovci, boste v središču vasi Filovci slišali zgodbo ene najbolj značilnih domačih obrti Prekmurja - lončarstva.
Pod budnim strokovnim očesom etnologov, konzervatorjev in arhitektov tukaj družina Bojnec pripoveduje zgodbo lončarstva. Zgodbo pa so združili s cimprano hišo oziroma cimpračo, ki je prav tako najbolj značilna za prekmursko arhitekturo.
Tudi sama vas Filovci je fenomen, saj je ni vasi na slovenskem, ki bi premogla bolj pestro vaško lončarsko izročilo.
Poleg tega je tukašnja lončevina izjemno posebna - črna.
Zakaj je filovska lončevina črna??
Skrivnost je v žganju … poleg tega pa je - tudi zaradi načina žganja - še izjemno vodoodporna!
Skratka - pridite in prisluhnite zanimivim skrivnostim prekmurske zgodovine ustvarjalnosti.
Po muzeju si lahko naročite tudi vodenje, na katerem vam bodo predstavili lončarjenje na lončarskem vretenu.
Vsak dan med 10:00 in ob 16:00 lahko vidite to, za vodenje ali prikaz lončarjenja ob drugih urah, pa se je potreno vnaprej dogovoriti.
O kakovosti muzeja na prostem v Filovcih govori tudi dejstvo, da je na 22. podelitvi Murkovih nagrad za dosežke na področju etnologije leta 2008 je Alojz Bojnec, ustanovitelj in vodja Zavoda lončarska vas Filovci, prejel Murkovo listino. Slovensko etnološko društvo je listino podelilo za izvirno predstavitev in ohranjanje kulturne dediščine in lončarske obrti v Prekmurju.
Obiščite jih, ko boste v bližini Moravskih Toplic in Lendave.
Ženavlje – Bronasti kip v obliki krogle, ki simbolizira balon, vas vabi na ogled in počitek.
Čisto, čisto na severu Prekmurja, blizu meje z Madžarsko in Avstrijo, v majhnem kraju z imenom Ženavlje v občini Gornji Petrovci, se je leta 1934 zgodilo nekaj nenavadnega. Tako nenavadnega, da se je Prekmurje zaradi tega znašlo v evropskih medijih!
Na travniku sredi vasi je namreč pristal stratosferski balon! Nekaj, kar so nekateri najstarejši prebivalci sicer že videli, saj je pred več desetetji balon že preletel tamkajšnje kraje, a vseeno je večina to čudo v zraku videla prvič.
Kljub temu se ga niso prestrašili, pač pa so ponudili človekoma, ki sta iz balona stopila, pomoč in vse svoje gostoljubje.
Kaj se je pravzaprav zgodilo??
Max Cosyns in njegov asistent Nere van Elst, stratosferska letalca, sta tisti dan, 18. avgusta zjutraj ob 6.00 z balonom vzletela z belgijskega letališča Hour-Havenne. Profesor Cosyns je bil učenec profesorja Piccarda, prvega človeka, ki je z balonom poletel v stratosfero in to je bil Cosynov sedmi polet. Z asistentom sta dosegla višino 16.000 metrov, čas njunega letenja pa je bil 14 ur. Nato sta pristala - v Prekmurju!
Veter ju je namreč odnesel čez Avstrijo proti Sloveniji in Prekmurju ter vasici Ženavlje. Ludje, ki so balon opazili, so pritekli na travnik in jima pomagali pri pristanku, nato pa jima ponudili streho nad glavo, da se spočijeta.
Letalca sta imela v gondoli radijsko zvezo, s katero sta oddajala podatke o svojem poletu. Takrat so bile vse evropske radijske postaje vključene v program poleta in so poslušalce sproti obveščale o gibanju balona v stratosferi. Nekaj dni so bili zato Prekmurje, balon in Ženavlje središčna tema informacijskih poročil časopisov in radijskih postaj v Evropi in Ameriki. Ogromno novinarjev iz Slovenije in tudi tujine pa je Prekmurje celo obiskalo.
Letalca sta iz Ženavelj odšla v Ljubljano, od tam pa na letališče v Zagreb ter naprej na Dunaj.
Ker se je to zgodilo 18. avgusta, je ta datum občina Gornji Petrovci izbrala za svoj občinski praznik. Na mestu pristanka stratosferskega balona so postavili bronasti kip krogle, ki simbolizira balon. Ustvaril ga je akademski kipar Mirko Bratuša.
Na mestu pristanka stratosferskega balona je bilo leta 1997 postavljeno spominsko obeležje trajne umetniške vrednosti, delo akademskega kiparja, Mirka Bratuše.
Bronasti kip v obliki krogle, ki simbolizira balon, se lepo sklada s pokrajino in vabi popotnike na ogled in počitek.
Ko boste obiskali Goričko, je to nujna destinacija na kateri se morate ustaviti 😊.
Lendavski grad, pričevalec kulturne dediščine Lendave in okolice
Hitro ga boste opazili - sploh, če se boste v Lendavo pripeljali po avtocesti. Lendavski grad namreč. To je ta lepotec, ki se pne nad Lendavo na nadmorski višini 266 metrov.
Grad je prvič omenjen v 12. stoletju, med leti 1712 in 1717 ga je gradil knez Esterhazy. Zgradili so ga v obliki črke L, v čast takratnemu cesarju Leopoldu.
V 19. stoletju so grad predelali in obnovili, od leta 1973 pa v njem domuje zavod Galerija-Muzej Lendava.
Ta je na lendavskem gradu pripravil številne manjše, a vseeno izjemne in zanimive zbirke.
Ena od teh nosi naslov Grad na preži, gre pa za replike hladnega in strelnega orožja, vojaške opreme, zastav in drugih rekvizitov. Nujno si oglejte izjemno zanimivo tamkajšnji stalno razstavo Kultura Hetiškega ljudskega tekstila. Res vredna ogleda! Potem je na hodniku gradu lapidarij, v katerem so kamniti ostanki nekdanjega grajskega obzidja ter trije baročni kamniti kipi iz okolice Lendave.
Spominska soba Györgya Zale prestavlja kiparja, ki je eden najvidnejših rojakov mesta Lendava; Zala je umrl leta 1937.
Tukaj najdete tudi spominsko sobo Štefana Galiča, najboljšega slovenskega lesorezca zadnje tretjine prejšnjega stoletja. V njegovi spominski sobi je razstavljenih več kot 4000 metuljev, ki jih je upodobil iz lesa!
Na gradu imajo tudi zbirko zemljevidov; gre za kartografska dela, ki zaobjemajo več stoletij, pomagajo pa pojasniti geografsko, gospodarsko ter kulturno enotnost pokrajine.
V podstrešni galeriji lendavskega gradu pa je še razstava Malih plastik v bronu; oglejte si unikatne bronaste kipe srednjeevropskih sodobnih umetnikov.
Lendava - prostor prepletanja več kultur.
Prekmurje je polno majhnih in svetlih zakladov in eden takih je Lendava, drugo največje mesto v Prekmurju in najvzhodnejše mesto Slovenije.
Lendava je živi preplet kultur, saj tukaj sobivata predvsem slovenska in madžarska kultura. Tukaj, v mestu tik ob meji z Madžarsko, živi etnično mešano prebivalstvo. Četrtina prebivalcev Lendave je namreč madžarske narodnosti, napisi, javne službe in šolstvo pa so dvojezični.
Lendava je središče občine z istim imenom; mesto pa leži pod Lendavskimi goricami, deloma še na Dolinskem.
Nad mestom kraljuje Grad Lendava, v katerem sta doma Muzej in Galerija.
Zanimivosti, vredne ogleda v Lendavi pa so še Cerkev svete Katarine, ki vas bo očarala s svojo arhitekturo, Evangeličanska cerkev bo dodala pridih raznolikosti, tukaj pa je tudi Sinagoga Lendava s čisto svojo zgodbo.
A to še ni vse! V Lendavskih goricah vas čaka vas prava pustolovščina, saj vas bo kapelica Svete Trojice popeljala v višave, medtem ko bo Stolp Vinarium nagradil vaše oči z razgledom, kot ga še niste doživeli!
Oh, potrebujete sprostitev? Brez skrbi, Prekmurje ve, kako vas razvajati. Pozabite na skrbi in se potopite v posebno vodo v Termah Lendava. Ta voda je zlata vredna, saj - pravijo domačini - kopanje v tej vodi človeka pomladi! Res! Analize so namreč pokazale, da je voda pod Lendavo posebna, fosilna naftna voda, ki lajša različne težave, povezane s starostjo.
Terme so tako tukaj čisto po naključju, saj so, ko so iskali nafto, delali naftne vrtine, našli pa vročo fosilno naftno vodo.
Voda, wellness, uživanje - to je vse, kar potrebujete za srečo! In očitno tudi za mladost.
Torej, dragi popotniki, če želite v enem mestu doživeti preplet kultur, se sprehoditi skozi zgodovino, uživati v čudoviti naravi in se razvajati v termalni pomlajevalni vodi, potem je Lendava prava destinacija za vas. Pridite, doživite in se prepričajte sami - v Lendavi je vedno čas za nepozabno avanturo!
Zajtrk iz lokalnih dobrot, miren apartma sredi turističnega vrveža - le tri minute hoje do termalnih bazenov in zabavnih toboganov ter trgovina, restavracije, lekarna in pošta čisto blizu.
Le kdo si ne bi želel preživeti dopusta, počitnic ali konca tedna v takem apartmaju?!
In imeti poleg vsega tega luksuza nato na voljo - poleg že omenjene možnosti uživanja v termalni vodi - še neokrnjeno naravo in krasna okoliška jezera, neomejene možnosti kolesarjenja in pohodništva, golf igrišče z 18. luknjami ter lokalno tradicijo Prekmurja?!
Vsi si to želimo, seveda!
Imeti vse turistične možnosti in biti hkrati nastanjeni v mirnem, čistem apartmaju z izjemno prijaznim osebjem, v apartma pa lahko vzamete tudi svoje ljubljenčke!
Če ni to vse, kar si človek lahko predstavlja pod “dober dopust”!
In vse to ponujajo Apartmaji Mak sredi Moravskih Toplic.
Če boste nastanjeni pri njih, boste imeli celo popust pri nakupu vstopnic za Terme 3000 in še popust pri hrani v gostišču Oaza!
Poleg tega sodelujejo še z večimi lokalnimi ponudniki, zato lahko za zajtrk pri njih doite vse domače paštete, šunko, ocvirke in salame, pridelane na turistični kmetiji Puhan. Tudi sokovi so domači, te pa so pridelali v Kovačevcih pri družini Gergjek.
Skratka - mir in urejenost, lokalna ponudba ter lokacija sredi Prekmurja, kjer ste praktično na središčni izvorni točki za najrazličnejše znamenitosti Pomurja - to so Aparmaji Mak.
Pridite in boste se še vračali k njim!
O dveh tromejah v Prekmurju ali kako je fino hoditi po prekmurskih gozdovih.
Radi hodite?
Ja, seveda! Kdo pa ne! A vaši otroci?! Nič hudega!
Pripeljite jih v Prekmurje, v prekmurske gozdove in na gozdne poti, ki jih pri nas ne manjka in hitro bodo v noge dobili nadušenje nad hojo in pohodi.
Ena od zelo zanimivih gozdnih poti, ki jih nekateri uradno imenujejo tudi “gozdna učna pot” je tudi pot z imenom Trojmejnik, ki je dobila ime po točki, ki je edinstvena.
Tromeja je namreč tista točka, kjer se stikajo točke meja treh držav. V Sloveniji imamo tri tromeje, kar dve sta v Prekmurju.
Prva tromeja je na Goričkem, v občini Kuzma blizu Trdkove, kjer je tromeja med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Ta tromeja je zaznamovana s piramidastim kamnom iz leta 1924 in ima tudi svoje ime: Tromejnik, Dreilanderecke oziroma Harmashatar.
Na drugi tromeji - med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško - pa se konča tok Ledave, saj se tukaj izlije v Muro.
Prav do prve tromeje oziroma ogromnega kamna, ki so mu dali ime Tromejnik, vodi gozdna učna pot, ki je odlična za kratek pohod. Tak, ko katerem šele dobiš “lušte” po pravem pohodu.
Gozdna učna pot Tromejnik leži v majhni prekmurski občini z zanimivim imenom - Kuzma in sicer v kraju s še bolj zanimivim imenom Trdkova.
Omenjena gozdna pot je dolga malo več kot dva kilometra in pol in jo - če hodite hitro, lahko prehodite v eni uri; nek normalen tempo pa bo od vas zahoteval malo manj kot dve uri. Po poti vas bo vodil nihče drug kot gozdni dedek - ježek seveda! -, ki ima za vas pripravljenih 13. postankov, na katerih boste uporabili vsa svoja čutila.
Da je pot še bolj atraktivna za otroke, si lahko ti po poti že vse od začetka pomagajo s posebno aplikacijo, s pomočjo katere vas bo ježek pomagal usmerjati po poti vse do srečnega vrha.
Kjer vas čaka veeeelik kamen, oblike piramide, ki je na točki, kjer se stikajo meje treh držav: Slovenije, Avstrije in Madžarske. Na vrhu je kar nekaj klopi v prijetni senci in lahko se v par minutah sprehodite skozi vse tri države! Ha, kako kul je pa to!
Potem pa se lahko odločite, ali boste malicali na Madžarskem, se ohladili v Avstriji in sok spili v Sloveniji, ali pa ravno obratno - vas malica čaka v Sloveniji, tekoča osvežitev na Madžarskem in senca v Avstriji.
Spust je še posebej zanimiv, saj na koncu gozdne poti na vse čaka veliiika nagrada - dejstvo, da ste premagali lenobo in ob tem celo uživali.
Dobrodošli zato na Tromeji!
Pozor! Vsi, ki radi namakate … trnke!
Prekmurska jezera in ribniki čakajo, da ujamete kapitalca!
Si strasten ribič ali ribička? Pobegni od vrveža vsakdanjega življenja in se potopi v mirno in sproščujoče okolje narave!
Prekmurje z bogatimi jezeri in ribniki je pravi raj za ljubitelje rib! Pridi in doživi nepozabno izkušnjo ribolova, ki bo prebudila tvojo strast do narave in te očarala s svojo lepoto.
Prekmurje je dežela vzhodne Slovenije, ki je znana po svoji edinstveni naravni krajini in bogatem ribjem svetu. Vode, kot so Ledavsko jezero, Soboško jezero, Bukovniško jezero, Hodoško jezero, Gramoznica Ivanci, ribniki v Bakovcih in ribnik Dobrovnik, vabijo ribiče vseh vrst, da se prepustijo svojim strastem in uživajo v ulovu.
Ledavsko jezero, ki je v res slikovitem okolju, vas s svojo čistostjo in bogastvom različnih vrst rib očara prav vsakega.
Soboško jezero - kličemo ga tudi Soboško morje - je biser Prekmurja, ki ne ponuja le odlične ribolovne izkušnje, ampak je ob njem še stotine možnosti za druge aktivnosti.
Bukovniško jezero je res pravi kraj za sprostitev in osredotočenost na ribolov.
Hodoško jezero, ki ponuja tudi čudovite razglede na zeleno pokrajino, vabi ribiče, da se podajo na lov s svojo mirnostjo.
Gramoznica Ivanci, ribniki v Bakovcih in ribnik Dobrovnik so prav tako priljubljene destinacije za ribolov v Prekmurju. Te lokacije ponujajo različne vrste rib, od šarenk, krapov do somov, kar bo navdušilo vse ribiške navdušence.
Vse te čudovite destinacije imajo dobro urejene ribolovne cone, kjer boste lahko uživali v svojem hobiju v popolnosti. Obdani z naravo in spokojnostjo, boste lahko našli svoj mir in se popolnoma osredotočili na to, kar imate najraje - ribolov. Poleg tega pa boste lahko deležni tudi prijaznosti nas, lokalnih prebivalcev, ki vas bomo sprejeli s toplo dobrodošlico in vam z veseljem pomagali pri vseh vprašanjih ali nasvetih.
Ne glede na to, ali si izkušen ribič ali pa šele začenjaš svojo ribiško pot - Prekmurje ponuja edinstveno izkušnjo, ki te bo prevzela. Ne zamudi priložnosti in se podaj na nepozabno pustolovščino v svet ribolova v Prekmurju!
Tako malo je potrebno, le palica, ti in to, da prideš v Prekmurje, pa lahko doživiš trenutke, ki jih boš ohranil v spominu za vedno!
Prekmurje te čaka z odprtimi vodami, bogatimi ribami in nepozabno lepoto narave. Pridi in odkrij, zakaj je Prekmurje prava destinacija za vse ljubitelje ribolova! Rezerviraj svoje ribiške palice, pripravi vabe in pridi v ribolovni raj Prekmurja!
Karte za vsa jezera lahko kupite na strani https://www.ribiskekarte.si/.
Prebuja čutila in omogoča popolno sprostitev - destinacija Moravske Toplice
Najdi nepozabno kombinacijo naravnih lepot, kulinarike, aktivnosti in sprostitve!Turisti in izletniki se, tako kot štorklje, vedno znova vračajo na destinacijo Moravske Toplice, saj jih navdušuje več adutov: pokrajina, kolesarjenje, gastronomija in edinstven mir, ki ga najdejo pri njih.
Ne odlašaj več, odpravi se na nepozaben izlet, krajši oddih ali dolge počitnice v občino Moravske Toplice.
Moravske Toplice so za Prekmurje velika občina, ki leži med neskončno ravnico Ravenskega in Dolinskega ter je obdano z ohranjenim naravnim območjem Goričko, ki ga varujeta Natura 2000 in Krajinski park Goričko.
Pridi torej po nepozabno doživetje, ki bo prebudilo tvoja čutila in ti omogočilo popolno sprostitev. Kaj vse lahko počneš?
Odgovor na to je doooolg, in je odvisen od tvojih želja in interesov. Ampak tu je nekaj predlogov:
Okusi in vonjave Prekmurja pri Kodili
Pokrajina nas, ko vstopimo na njeno površino, prevzame z vsemi našimi čutili.
Ne hrani le naših oči, ima tudi posebne zvoke, navdušuje z vonjem in okusom. Vse to botruje k primarni in telesni izkušnji, ki je nikoli ne izbrišeš iz spomina.
To je Prekmurje. To je Prekmurje sploh, če se ustaviš pri Kodili v Markišavcih.
Šunkatna Kodila je družinsko podjetje, ki že tri generacije temelji na vsem, kar je dobrega v prekmurski kulinariki. Vse svoje izdelke delajo na tradicionalen način in ročno, pri tem pa uporabljajo znanje, ki je z njimi raslo več generacij.
V Šunkarni Kodila pa ne najdeš le trgovine, Šunkarna Kodila je več kot to.
Je gurmanska, turistična in celo izobraževalna točka, ki je nekaj posebnega tudi zaradi stavbe. V njej v spodnjem delu srečaš butično trgovino, kjer pa nimajo le mesnin, pač pa raznolike izdelke lokalnih pridelovalcev. V zgornjem delu stavbe pa se sprehodiš mimo šunk, ki visijo v zorilnici. Prav te šunke te povabijo v restavracijo Meet Meat & Eat.
Tukaj pa se razvajanje šele začne; a ne le za mesojede goste, ki lahko na krožniku dobijo prav vse izdelke, ki jih ponujajo tudi v trgovini, pri njih ne bodo ostali lačni niti tisti, ki so ne-mesojedi, saj se prijazni kuharji posebej potrudijo za prav vsakega gosta.
Če obisk v Šunkarni Kodila rezerviraš, te osebno popeljejo skozi zgodovino zorenja prekmurske šunke in mesa ter mesnih izdelkov. Pokažejo ti zorilnice, zgrajene kot prekmurske domačije, saj so stene zorilnic ometane z ilovico in glino, streha pa pokrita s slamo. V zorilnicah ti poleg prekmurske šunke pokažejo še druge mesnine, kot so pršuti, mangalice in druge suhomesnate izdelke, značilne za Prekmurje. V restavraciji Meet Meat & eat se zgodi srečanje z najboljšimi užitki: pogled na pol pokrito teraso, poraslo z zelenico, odprto ognjišče ob strani in razbohoten ter dišeč zeliščni vrt. Restavracija omogoča stik: kuharja z gosti, gostu s pripravo njegove hrane, stik s pristnim.
Že poznaš njihovo kuharico Micko? A da ne? Navdšila te bo s prigrizki in delikatesnimi ocvirki, suhimi mesninami in ostalimi dobrotami, ki dišijo po Prekmurju. Za urbani gurmanski del pa z gourmet chefovimi krožniki poskrbita kuharska mojstra, včasih Kanadčan, danes Prekmurec, chef Daniel in Prekmurec chef Boštjan.
Šunkarna Kodila je Prekmurje postavila na kulinarični zemljevid ne le Slovenije, ampak Evrope.
Zato na svojem zemljevidu popotovanja po Prekmurju ti ne izpusti Markišavec!
Rečni wellness, büjraši, langašijada ter kukorčne pogače je le del res bogatih doživetij, ki jih lahko dobiš, če se ustaviš v Beltincih.
Ne veš, o čem govorimo? Beri naprej!
Iz Beltinec brez tega, da boš srečal vsaj delček kulturne in naravne dediščine
sredi vsakdanjega življenja enostavno ne boš prišel.
Seveda se začne z beltinskim gradom - v njem je postavljena edinstvena razstava Zgodovina zdravstva v Pomurju, ki vam bo povedala zgodbo o razvoju in delovanju lekarništva tukaj.
Društvo starodobnikov in ljubiteljev starih koles Dimek je v parku ob gradu postavilo razstavo replik starih koles. Spoznaj, kako so razvili dvokolesa!
Park ob gradu je že več kot pol stoletja tudi prizorišče Mednarodnega folklornega festivala Beltinci, ki že 50 let ohranja in navdušuje s plesom, glasbo, starimi običaji, domačimi opravili, obrtjo in krajevno kulinariko.
Cerkev Sv. Ladislava je s posebno arhitekturo in skritimi zakladi zgodnje renesanse nekaj, kar je enostavno treba doživeti. Cerkev je eden najpomembnejših spomenikov arhitekture poznega 19. stoletja v Prekmurju. Stavba je sicer nastala že leta 1742, vendar jo je med leti 1893 in 1895 temeljito prenovil in razširil dunajski arhitekt Max von Ferstl. V Marijini kapeli je družinska grobnica rodbine Zichy. Okolico beltinske cerkve krasi pomanjšana kopija stebra sv. Teodorja v Benetkah, ob njem pa stoji še beneški vodnjak, ki je avtentični primerek iz 17. ali 18. stoletja.
V cerkvi je tudi poslednje počivališče zadnjih beltinskih grofov, v Marijini kapeli je namreč družinska grobnica rodbine Zichy.
Pred cerkvijo sv. Ladislava v Beltincih stoji obeležje, postavljeno ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Spomenik je sestavljen iz 27. stebrov, kar ponazarja število pomurskih občin, ki so povezane v enotno sporočilo. Stebri simbolizirajo pokončnost, vitalnost, vstajo prekmurskega naroda. Na njih so skulpture treh izpostavljenih narodnih buditeljev, dr. Matije Slaviča, Jožefa Klekla starejšega in Ivana Jeriča, ki jih je ustvaril kipar Mirko Bratuša.
Otok ljubezni je, ko si v Beltincih, nujna točka postanka.
Zakaj tako romantično ime? Zgodba iz ozadja je romantična, čeprav z ne preveč srečnim koncem.
Govori namreč o ljubezni med bogato grofico in revnim mlinarjem, ki se je zaradi predsodkov - da se ljudje modre plemiške krvi ne smejo poročati z navadnimi smrtniki - nesrečno končala. Mladenič si je vzel življenje, grofica pa ga je celo življenje ljubila in se ni nikoli poročila. Menda je bila še posebej naklonjena nesrečnim zaljubljencem, ki jih je rada poslušala in jim dajala nasvete o tem, da naj se ne prenaglijo z nekimi dejanji, ampak naj potrpijo, počakajo in tudi odpuščajo.
Na Otoku ljubezni je tudi plavajoči mlin na Muri - edini v Sloveniji in na otoku pripravljajo tudi Büjraške dneve.
Kdo so büjraši? Beseda prihaja iz stare besede bür, kar pomeni jez. Vendar Mure büjraši niso zajezili, ampak so utrjevali bregove, da reka ni poplavljala.
Delo büjrašev je bilo res težko in naporno. Med opravilom so si büjraši kar v naravi pripravili tudi malico. Zato ti na Otoku ljubezni še danes ponudijo büjraško malico ali »pajani krüj«. V pokritem kurišču si lahko na ognju popečeš rženi kruh, ga podrgneš s česnom in namažeš z zaseko; ali pa poješ kar tako. Zraven dobiš tudi »ljubezenski napoj« in prisluhneš romanci, ki je dala otoku ime.
V tkalski delavnici je razstavljeno orodje in pripomočki, ki so jih nekoč uporabljali pri ročni predelavi lanu.
Od nedavnega kopno z Otokom ljubezni povezuje nov most čez rečni rokav. Zraven mostu so terase, ki so namenjene druženju, na mostu pa sta dve srci, kjer je fotografiranje nujno!
Otok ljubezni pa lahko obiščeš tudi z avtodomom, saj imajo urejeno postajališče za avtodome s parkirnimi mesti, ki so opremljena z elektriko, urejena pa je tudi oskrbovalna postaja in dostop do pitne vode.
Poleg vsega omenjenega ti bodo v Beltincih povabili še rečni wellness - torej spust po njim tako ljubi reki - oziroma po Amazonki Evrope, kot jo imenujejo mnogi, pa številne kolesarske poti in sprehajalne možnosti. Skratka - iz Beltinec lahko odideš le s polnimi žepi doživetij!
Dediščina, tradicija in pristnost v Beltincih: Mednarodni folklorni festival, Büjraški dnevi in občinski praznik ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
V Beltincih, kraju polnem živahnosti, nikoli ni dolgčas. Julij in avgust sta zlasti razgibana, saj se beltinski park in središče občine prelevita v živo dediščino, ki jo prežema prisnost in srčnost tradicionalnih dogodkov.
Prvi v vrsti je Mednarodni folklorni festival, ki je prava poslastica za vse ljubitelje kulture in zabave. Ta edinstvena prireditev ima že dolgoletno tradicijo kot eden prvih festivalov te vrste v Sloveniji, ki pa je tudi pustil neizbrisen pečat tudi na območju nekdanje Jugoslavije. Festival ohranja prvobitnost in avtentičnost, kar je prava redkost v dobi komercializacije. Obiskovalcem ponuja izjemno glasbo, ki se tesno prepleta z ljudskimi koreninami, ter plesne predstave, ki temeljijo na bogati folklori. Vzdušje na prireditvi je prežeto s prijetno domačnostjo, kar privablja obiskovalce, da se znova in znova vračajo v čarobno okolje mogočnih hrastov beltinskega parka. Vemo, da besede niso dovolj, da bi doživeli čarobnost tega festivala. Zato se prepustite zvokom in ritmom ter pridite na nepozabno potovanje skozi pesmi in ples, ki združujejo narode.
Nato prihajajo Büjraški dnevi, ki so prav posebno doživetje. Krajevna skupnost Ižakovci skupaj z društvi, delujočimi v vasi Ižakovci, poskrbi za ta pristen dogodek. Büjraški dnevi so pravo doživetje, ki prikazuje bűjraštvo kot način življenja ob reki Muri. Občinstvo se lahko potopi v tradicijo, etnografijo, družabnost in kulinarične dobrote. Büjraški dnevi so namenjeni ohranjanju spomina na čase, ko so se ljudje z golimi rokami in naravnimi sredstvi iz gozda borili proti narasli reki Muri, da bi jo preusmerili stran od svojih polj in domov. To je dogodek, ki prebudi spomin na življenje in delo ljudi, ki so stoletja preživeli ob tej živi reki. Büjraški dnevi so pravi časovni stroj, ki vas bo popeljal nazaj v zgodovino, hkrati pa vam bo dal občutek, da ste del nečesa posebnega in pomembnega.
Kot pika na i pa je občinski praznik Občine Beltinci 17. avgusta. Ta datum pa ni le občinski praznik, ampak je tudi državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni. Po dolgih stoletjih madžarske oblasti je Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference prešlo pod okrilje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar je ponovno združilo prekmurske Slovence z matičnim narodom. 17. avgust tako prinaša ne le spomin na zgodovinsko združitev, ampak tudi ponos in pripadnost prekmurski kulturi in dediščini. Kljub temu, da ta dan ni dela prost dan, je prav gotovo dan, ki ga prebivalci Beltincev obeležijo s posebno energijo in veseljem.
Pridružite se dogajanju v Beltincih in se prepustite razigranemu vrvežu, ki vas bo navdušil z zanimivimi, pestrimi in nagajivimi dogodki ter atraktivnimi doživetji. Beltinci so prepojeni s čarobnostjo in srčnostjo, ki bosta navdušili še tako zahtevne obiskovalce. Ne zamudite priložnosti, da doživite ta pristni košček slovenske kulture in tradicije na svoji koži!
https://e-obcina.si/Datoteke/UpravljalecDatotek/21/VirtualnaPanorama/Obcina_Beltinci_MiT-360VP.html
https://www.ztks-beltinci.si/usr/360VP/Obcina_Beltinci_MiT-360VP.html
Zabeležite datume:
Beltinci, julij 2023
Jurka, bezeg in gibanica, zakamuflirani v čokolado
Ena najbolj zabavnih iger je “ugani, kaj je notri”.
In prav to se lahko - otroci bodo več kot navdušeni, verjemite! - igrate s pralinami Posestva Passero sredi Tešanovec.
Na zunaj so njihovi pralineji popolnoma enaki. Šele, ko so v ustih, pa ugotoviš, ali gre za samorodno jurko, dišeči bezeg ali slastno gibanico! In, če je tvoj odgovor pravilen, je tvoj še en praline! Jaaaa!
Govorimo o podeželski čokoladnici, ki pa je več kot podeželska; pa tudi več kot čokoladnica.
Njihovi pralineji so prejemniki nagrad; taki so pralineji iz bučnih semen z bučnim oljem. Suhe hruške, oblečene v čokolado, pa so gotovo potencialne kandidatke za nove nagrade.
Kot posestvo, ki imajo tradicijo, dolgo več generacij, ponujajo tudi vrsto okusnih domačih dobrot, pridelanih prav na njihovi domačiji. Te lahko kupite v njihovi majhni trgovini z domačimi delikatesami in jih vzamete domov; zase ali pa jih podarite kot darilo.
Z blagovno znamko Passero zagotavljajo, da so domači izdelki visoke kakovosti; taki so recimo zlata prekmurska šunka, suhe mesnine in paštete, raznovrstni namazi, bučno olje, pesto, sokovi, sirupi, žganjice, likerji in vina.
V ambientu Male kavarne se lahko pristno sprostite in se posladkate ob prekmurski gibanici, sveži piti ali naravnem sladoledu. Užijte skodelico kave ali osvežilno zeliščno limonado ter doživite trenutke sladkih užitkov. Po dogovoru vam pripravijo tudi pokušino vrhunskih vin in raznovrstnih dobrot s posestva.
Če pa želite bivanje v Prekmurju podaljšati in raziskovati Prekmurje, vam ponujajo udobne apartmaje z retro navdihom v počitniški hiši. Počutili se boste kot doma, saj imajo prav vsa udobja sodobnega življenja.
Posestvo Passero je destinacija, ki združuje vrhunsko kulinarično razvajanje, edinstvene okuse in neizmerno gostoljubje.
Najdete ga v Tešanovcih, slaba 2 km iz Moravskih Toplic v smeri proti Bogojini.
Če bivate v Moravskih Toplicah se do Posestva Passero lahko sprehodite slabih 20 minut. Nad postrežbo in njihovo gostoljubnostjo boste zelo presenečeni.
Tudi mi radi zahajamo k njim 😊.
V njem si je nekoč dinozaver zjutraj umival zobe! Res! V bližini jezera je namreč opuščen peskokop, v katerem so leta 1993 izkopali mlečni zob donoterja, ki je bil prednik mastodonta. Kdo je ta stric? Mastodont je prednik današnjega slona in njegov prednik se je - očitno - pred tisočletji sprehajal tod mimo. Zob pa hranijo v Prirodoslovem muzeju v Ljubljani.
Jezera pa kljub temu niso preimenovali v Donotersko jezero, ampak je Ledavsko, znano pa je tudi kot Kraško jezero. Ledavsko zato, ker je jezero narejeno umetno na reki Ledavi. Kraško pa zato, ker leči na območju vasi Krašči - in delno Ropoče, saj zavzema površino 281 hektarjev.
Jezero so ustvarili, ker je Ledava v svojem spodnjem toku pogosto poplavljala; ob najhujših poplavah je bilo v Murski Soboti več kot pol metra vode.
Stalno je zalitih 130 ha površin, severni del jezera pa je močno zaraščen in ga prerašča vrbje, trnje in rogoz, delno pa je travnik. Jezero in travnik nad njim sta prepoznana kot naravni vrednoti državnega pomena, saj so se z zajezitvijo voda razvila mokriščna, obvodna in vodna življenjska okolja, kjer živi veliko redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Veliko med njimi je evropsko pomembnih (natura 2000), številne med njimi so zavarovane tudi s slovenskimi predpisi.
Kopanje v jezeru zaradi kakovosti vode ne ustreza kriterijem za kopanje v naravnih kopališčih, lahko pa se sprehajate, ribarite ali opazujete ptice. Lahko se zgodi, da boste srečali celo vidro!
LUŠTna domačija združuje za vas vse na enem mestu!
Od sproščenega posedanja v kavarni z edinstvenim razgledom do nakupa lokalnih pridelkov in izdelkov.
Edinstven razgled na rastlinjak ponuja prav posebno doživetje, ki ga ni moč izkusiti nikjer v Sloveniji. Na LUŠTni domačiji v Renkovcih lahko obiskovalci kupijo zares svež paradižnik LUŠT, pa tudi dobrote lokalnih izdelovalcev in pridelovalcev. Poleg tega so užitki toliko večji, saj gre za sproščeno okolje, odlično kavo, ki ji delajo družbo osvežilni napitki, tortice, pica in sladoled in še in še.
Za vse obiskovalce pa so pripravili nekaj zelo posebnega - virtualen vstop v oba rastlinjaka v Renkovcih in Mali Polani. Da je doživetje zares popolno, lahko obiskovalci prisluhnejo predstavitvi načina pridelave paradižnika in si privoščijo še pokušino. Na koncu pa se osvežijo s sveže stisnjenim sokom iz paradižnika LUŠT ali paradižnikovim sladoledom!
Predstavitev načina pridelave paradižnika izvajajo v zato namenjenem hodniku oziroma LUŠTni izložbi v rastlinjaku.
To je za mnoge nepozabna izkušnja, saj jih pri tem oblečejo tudi v posebna zaščitna oblačila.
Na LUŠTni domačiji so na voljo izdelki in pridelki lokalnih dobaviteljev. Poleg tega sodelujejo z raznimi lokalnimi dobavitelji, ki paradižnik na različne načine predelujejo. Tako boste v njihovi trgovini našli denimo paradižnik, oblit z rubin čokolado; pa takega, ki je vložen v bučno olje, ali pa paradižnikovo mezgo in omako za testenine, pa liofiliziran ali pa sušen paradižnik, paradižnikov sladoled, gin s priokusom paradižnika in še kaj.
Obiskovalci lahko izberejo tudi med izdelki iz ličja ter raznimi spominki iz lokalnega okolja, seveda pa se lahko oblečejo tudi v “LUŠTna bejba” ali “LUŠTen frajer” majčke. Njihovi dobavitelji, kot tudi tisti, ki njihov paradižnik predelujejo v razne izdelke, prihajajo iz lokalnega okolja, zato so transportne poti dobave pridelkov in izdelkov kratke. Kupci pa paradižnik naložijo v vrečke, ki so izdelane iz odpadnih stebel paradižnika LUŠT. Papir, iz katerega je izdelana vrečka, so izdelali s sodelovanjem z Inštitutom za celulozo in papir v Ljubljani. Vrečka pa je potiskana s sonaravno barvo in zlepljena s škrobnim lepilom. Zato jo lahko uporabnik po uporabi reciklira bodisi v domačem kompostniku bodisi med odpadnim papirjem. S tem so vzpostavili nov cikel krožnega gospodarstva in tako prispevajo k naši skupni, bolj trajnostni prihodnosti.
Aha, pa še tega ne pozabimo - obiskovalci imajo možnost polnjenja svojih električnih konjičkov na električni polnilnici, ki je pred Luštno domačijo. Ker jim je mar - tako Luštni domačiji, kot obiskovalcem!
Ste že spoznali čarobno vodno lepotico, ki so ji že nekoč pripisovali posebno čudežno moč, saj naj bi ljudem, ki so si z vodo iz izvira na hribčku nad jezerom spirali oči, izboljšal vid, nekateri pa naj bi tudi spregledali?
Govorimo o Bukovniškem jezeru, umetnem jezeru, ki je nastalo z zajezitvijo potoka Bukovnica in o izviru Svetega Vida, ki je malo stran od kapele svetega Vida, v gozdu nad jezerom. Da je to območje res prepleteno s čudežnimi energijami, so ugotovili tudi radiestezisti, ki so okrog jezera odkrili in označili 26 energijskih točk, ki lahko ljudem pomagajo pri različnih nevšečnostih.
Drugače pa je jezero zelo primerno za ohladitev sredi najbolj vročega poletja, saj je sredi gozda, južno od naselja Bukovnica in okoli njega teče tudi gozdna učna pot, ki se začne nad ribiško kočo in je dolga kilometer in 700 metrov. Ob jezeru, ki je globoko približno tri metre - ponekod največ osem - boste srečali tudi veliko ribičev, otroci pa bodo obiska jezera in bukovniškega gozda najbolj veseli, saj je prav tam atraktiven Pustolovski park Bukovniško jezero, kjer tako otroke kot pogumne starše čaka neomejena zabava v plezanju!
V pustolovskem parku z navdušenjem poleg otrok in družin sprejmejo tudi šolske skupine ali skupine sodelavcev, ki si želijo dober in učinkovit teambuilding.
Tudi Prekmurje ima najvišji vrh! Sicer ni pretirano visok - gre za 418 metrov nadmorske višine - pa vseeno. To je Sotinski breg, ki je najvišji vrh Prekmurja; Prekmurci so ga poimenovali tudi “Kugla” oziroma “Prekmurski Triglav”.
Na Prekmurskem Triglavu so bili zgradili še 14 metrov stolp, s katerega se je videlo še dlje, je pa jeseni leta 2022 stolp pogorel.
Vseeno boste ob jasnem vremenu s Kugle videli velik del severovzhodne Slovenije, del Avstrije, Madžarske in Hrvaške!
Novembra 2006 pa so na Sotinskem bregu postavili avtomatsko meteorološko merilno postajo. Vremenska koča in vetrovnik beležita meteorološke podatke za Agencijo Republike Slovenije za okolje.
Le dva metra nižji od Sotinskega je Serdiški breg - ki mu rečejo tudi Rdeči breg - in je torej visok 416 metrov. Zakaj “rdeči”? Ker je tam menda prst rdeča. Na drugem najvišjem vrhu Prekmurja je tudi majhna brunarica in nekaj klopi, da se lahko usedete in uživate v pogledu in krasnem zraku.
Tam, kjer raste najboljša gibanica, v Hiši gibanice!
Nisi vedel? Da gibanica raste??
Seveda, kako, da ne? V Hiši gibanice ti bomo pokazali, kako zrasteta dve zelo
kulinarično posebni sladici - prekmurska in prleška gibanica.
Poznaš?
Poznaš obe?
Dejstvo je, da imata obe vsaj eno skupno lastnost: domače, pristne prekmurske in prleške sestavine, ki jih pridne roke preoblikujejo v nekaj tako slastnega kot je gibanica.
Da je še nisi poizkusil?
Katere? Prleške ali prekmurske? Nobene?!
Ojoj - potem pa brž v Renkovce!Pokliči in se prej naroči za obisk, saj ti bodo ne le povedali, tudi pokazali ti bodo, iz česa, zakaj in kako zraste najboljša gibanica - pa najsibo prekmurska ali prleška.
Ne bodo pa le kazali; gibanice je namreč potrebno tudi božati!Zato se pripravi na res posebno razburljivo doživetje, polno strasti in drugih slastnih stvari.
Hiša gibanice stoji na principih socialnega podjetništva, saj se odgovorno vedejo tudi do pri njih zaposlenih invalidov, lokalnih dobaviteljev in lokalne skupnosti.
V Hiši gibanice pa lahko kupite še vse izdelke blagovne znamke Hudo dobro - od slanih do sladkih: olupljene jabočne in hruškove krhlje, sadne trakce, kekse z jabolki, bučnimi semeni, čokolado in ovsenimi kosmiči, pa jabolčno čežano in jabolčno čežano s črnim ribezom, omako s paradižnikom in najrazličnejše krekerje - vse je izdelano ročno in iz domačih sestavin, zato je - Hudo dobro!
Več na: https://www.hudo-dobro.si/hisa-gibanice.html
Zaplavajte v legendi, obiščite poletno mestno kopališče v Murski Soboti!
Mestno kopališče, ob katerem so zrasli Sobočanci in mnogi drugi Prekmurci, je nekaj najlepšega, kar lahko doživite sredi razgretega poletja!
Od junija pa vse do septemba vas pričakuje ne le prijetna vodna osvežitev, ampak predvsem veliko sence, saj je mestno kopališče tik ob Fazaneriji, kjer raste edina prava senca - senca mogočnih, starih dreves. In vedno boste našli kotiček, kjer se boste lahko spočili po vragolijah v štirih bazenih - olimpijskem bazenu, bazenu, ki ga vsi kličemo “stari”, otrok pa ne boste pogrešali, saj bodo ali v togobanskem bazenu in na toboganu ali pa v otroškem bazenu. Vsi, ki ste virtuozi v skokih v vodo, pa lahko zablestite v skokih iz skakalnega stolpa - z višine dveh metrov in pol, lahko pa tudi s treh metrov!V hladni senci so tudi igrišča za odbojko na mivki - kar pet jih je, seveda pa si lahko privoščite tudi osvežitev v obliki pijače in hrane, ki jo kupite na kopališču.
Odprto vse dni v tednu! Od jutra - 9.00 - do večera do 20.00.
Morja zlata, mimo katerih se peljete, kar kličejo, da se potopite vanje in naredite eno ali dve nepozabni fotki! Če imate oblečeno kaj modrega, bo pa to šlo viralno!
Drugače pa so ta nepregledna zlata polja polja oljne ogrščice, poljščine, ki je namenjena pridelavi rastlinskega olja, biodizla ter goriva za pogon dizelskih motorjev.
Redkokdo se še spomni, da so včasih to olje uporabljali za olja za svetilke in mazanje strojev, sploh ga niso jedli! Olje pa je bilo - za razliko od današnjega, ko je tudi olje zlate barve - zeleno, saj so bile nekdanje sorte stare, malo drugačne in so tudi zaradi načina pridelave dajale olje, ki je imelo nežno zeleno barvo.
Slišali ste že za Panonsko morje, seveda.
No - lahko pa se v njem tudi kopate! Jaaaa, čisto res! Vsaj v njegovih ostankih.
Le nekaj minut iz Murske Sobote (vožnje z avtomobilom ali kolesom) je namreč Soboško jezero, ki so mu domačini včasih pogosteje rekli tudi Soboška kamešnica, danes pa je to - na kratko - Expano,
saj ob jezeru stoji paviljon, s katerim se je naša država predstavljala na svetovni razstavi Expo Milano leta 2015.
Expano, kjer lahko spijete kavo, kaj pojeste ali kupite in si ogledate multimedijsko razstavo o Pomurju, je torej tik ob Soboškem morju, ki vabi, da se ob njem spočijete, okopate, naplavate, namočite, pa tudi srfate, supate, jadrate, se popeljete s kajakom in še kaj.
Če vas bolj kot voda privlači svoboda, pa so tam na voljo štiri hišice s kamini - odlični prostor za dooolge piknike, medtem, ko se otroci igrajo na bližnjih igralih ali v vodi. Ob Soboškem morju pa je tudi gibalni park za odrasle, ki ga preprosto morate preizkusiti!
Vijolični lepotec, ki kraljuje na prekmurskih poljih, osvoji prav vsako oko.
Kmalu pa bo osvajal tudi brbončice, saj je vijoličasti mak - za razliko od rdečega, ki je poljski in je pravzaprav plevel - vrtni mak, ki ga gojijo zaradi zrnja.
Zdaj veste, od kod prihajajo najboljše makove potice in seveda tudi najboljše prekmurske gibanice! S prostranih prekmurskih polj.
Vodna lepotica, ki se iz tipične visokogorske reke spremeni v malo počasnejšo, a še vedno mično gospodično, ki je ne more pozabiti nihče, ki se sreča z njeno energijo.
Mura izvira v Visokih Turah v Avstriji, v avstrijski zvezni deželi Salzburg in najprej teče po ledeniški dolini Lungau, nato pa vstopi v zvezno deželo Štajersko in po njej mimo Gradca ter Lipnice priteče do mejne Gornje Radgone. Prečka Slovenijo in pri Razkrižju vstopi na Hrvaško, teče po hrvaško-madžarski meji in se pri Legradu združi z reko Dravo.
O izvoru imena te prekrasne reke si etimologi niso enotni. Razvilo bi se lahko iz slovanske besede za temen, črn, kar naj bi se ohranilo tudi v besedi muren ali poimenovanju “mura” za žival temne barve. Tako naj bi ime Mura pomenilo “temna voda”.
Mura je že stoletja mejna reka in je za Prekmurce včasih pomenila izrazito, težko prehodno prepreko.
Na avstrijskem delu Mure deluje 22 hidroelektrarn z instalirano močjo več kot 10 MW. So večinoma pretočnega tipa.
Na slovenskem delu Mure je samo Mala hidroelektrarna Ceršak z instalirano močjo 0,66 MW.
Ob reki Muri je izjemno bogat poplavni svet z značilno floro in favno, ki ga varuje UNESCO kot biosferno območje v petih državah.
Leta 2021 pa je postal biosferni rezervat reke Mure v Sloveniji tudi del širšega biosfernega rezervata petih držav pod naslovom Five country Biosphere Reserve Mura-Drava-Danube (Austria, Croatia, Hungary, Serbia, Slovenia) in obsega največji in najbolje ohranjen rečni sistem v Srednji Evropi. S tem želijo ustvariti model mednarodnega sodelovanja pri upravljanju povodja.
Fotografija: Niko Časar
Kraljica prekmurske kulinarike!
Prekmurska gibanica je zelo znano pecivo, ki se je včasih peklo le ob najbolj svečanih priložnostih, saj je prekmurska gibanica tako polna nadevov, da je bila včasih sestava gibanice velik finančni zalogaj za preproste kmečke ljudi.
Ta sladica je bogata tudi s kalorijami, saj je vsaka plast nadeva oblita s sladko smetano, jajci in maslom.
Sestavljena je iz dveh vrst testa - krhkega in vlečenega - ter štirih vrst nadeva: skute, maka, orehov in jabolk.
Imela naj bi 19 plasti, visoka pa naj bi bila vsaj 5 in največ 7 centimetrov.
Prekmurska gibanica nikogar ne pusti ravnodušnega! Ali rečeš: “Prosim, še!” ali pa ti je mešanica vseh teh okusov enostavno preveč in si raje naročiš kaj drugega iz bogate prekmurske zakladnice okusov. Recimo ajdovo zlejvanko ali pa gobovo juho z ajdovo kašo; morda dödöle ali langaš … skratka - iz Prekmurja lačni šli ne boste!
Bela štorklja je velika, dolgonoga ptica, ki je doma v Prekmurju in ima za nas poseben pomen.
Štorklje so veliki, lepi ptiči z dolgimi krepkimi kljuni. Te prelepe ptice naseljujejo mnoge regije, tudi v Sloveniji jih je najti v več pokrajinah, v Prekmurju pa so bile včasih pogostejše, kot so danes, ko njihovo število pada.
Nekdaj so menili, da so štorklje monogamne, vendar to drži le delno. Partnerja lahko po selitvi zamenjajo in se selijo brez njega. So pa na svoje gnezdo navezane prav toliko kot na partnerja. Njihova gnezda so prava arhitekturna mojstrovina in jih štorklje uporabljajo mnogo let.
Štorklje imajo zanimiv način komuniciranja v gnezdu. Poleg tega imajo prefinjen okus pri hrani, saj se prehranjujejo z žabami, ribami, žuželkami, deževniki, malimi pticami in majhnimi sesalci. Znane so tudi po svojih jadralnih sposobnostih. Pri letenju izkoriščajo toplotne zračne tokove, s čimer prihranijo ogromno energije.
Mitološki in kulturni pomen štorkelj je izredno velik, predvsem zaradi njihove velikosti, monogamije in zvestobe gnezdu.
Bela štorklja je recimo simbol Haaga na Nizozemskem, neuraden simbol Poljske, kjer gnezdi četrtina parov štorkelj v Evropi, ter neuraden simbol Prekmurja v Sloveniji.
V zahodni kulturi je bela štorklja simbol rojstva. V preteklosti, ko je bilo govoriti o spolnosti in razmnoževanju tabu, so starši otrokom razlagali, da jih je prinesla štorklja.
Verjeli so namreč, da so štorklje prinašalke sreče in blaginje.
V popularni kulturi se pogosto pojavlja slika štorklje, ki nosi otroka. Drobne rožnate ali rdečkaste madeže, ki se pojavljajo na vekah, med očmi, na zgornjem delu lica in na vratni gubi nekaterih novorojenčkov, so občasno imenovani "štorkljini ugrizi". Kljub znanstvenemu znanju o razvoju žil so ti madeži ostali del prikupnega mita.
Bela štorklja je čudovit in pomemben ptič, ki nas navdaja z občudovanjem in globokim spoštovanjem.
S svojo prisotnostjo in simboliko napolnjuje Prekmurje ter nas spominja na lepoto narave in čarobnost življenja. In - če se malo pošalimo - če pridete v Prekmurje in vidite štorkljo, vam bo to prineslo srečo!
Kar preverite … 😉
