Začutite moč narave: zdravilni Ivanov izvir na Razkrižju

Ste kdaj slišali za izvir, ki naj bi slepi deklici povrnil vid? Tak naj bi - pravi legenda - bil tudi Ivanov izvir na Razkrižju.

Gre za skrit dragulj sredi Prlekije, ki je znan po svojih mističnih zgodbah in zdravilnih lastnostih, zaradi katerih obiskovalci iz vse Slovenije že desetletja prihajajo sem.

Pa ne le po osvežitev, tudi po notranji mir.

Zato - če iščete kraj, kjer se stikajo narava, duhovnost in kultura, potem vas čaka tukaj izjemna izkušnja. Ivanov izvir je namreč več kot le naravni biser – je kraj, kjer lahko tudi vi najdete svoj notranji mir.

Zdravilna voda, ki pripoveduje zgodbe

Legenda o slepi deklici, ki naj bi po umivanju oči z vodo iz Ivanovega izvira spregledala, še danes privablja številne obiskovalce, ki verjamejo v zdravilno moč vode. Mnogi ljudje iz okolice in širše prihajajo sem, da bi si s to čisto izvirsko vodo umili obraz ali napolnili steklenico, v upanju, da jim bo voda pomagala pri različnih zdravstvenih težavah. Čeprav ni znanstveno potrjeno, da ima voda dejanske zdravilne učinke, pa občutek svežine in pomirjenosti, ki ga izkušajo obiskovalci, govori sam zase.

Energijske točke za sprostitev telesa in duha

Ivanov izvir ni le prostor za tiste, ki iščejo fizično olajšanje, ampak tudi priljubljena destinacija za ljubitelje duhovnosti in energijskih praks. Okolica izvira je znana po številnih energijskih točkah, kjer se lahko obiskovalci napolnijo z energijo, obnovijo notranje ravnovesje in doživijo globoko sprostitev. Poleg tega ima to območje čudovite sprehajalne poti, primerne za vse generacije, kar omogoča lahkotno raziskovanje narave in sproščeno pohodništvo.

Kultura in tradicija vse leto

Obisk Ivanovega izvira ni popoln brez doživetja edinstvenih dogodkov, kot so žive jaslice, ki vsako leto v božičnem času privabijo številne obiskovalce. Občutite toplino prazničnega vzdušja med naravo in izvirsko vodo, medtem ko opazujete prizore, ki oživijo svetopisemske zgodbe.

Poleg tega so v bližini še muzeji in zgodovinske točke, kot sta kovaški muzej in Slomškov mlin, ki dodajo vašemu izletu kulturno globino.

Torej? Čas je za izlet!

Če iščete sprostitev, zdravje ali preprosto trenutek miru v naravi, potem je Ivanov izvir vaša naslednja destinacija.

Povežite se z naravo, občutite njeno energijo in odkrijte zgodbe, ki jih nosi zdravilna voda. Pripravite pohodne čevlje, napolnite steklenico in se podajte na osvežujočo pustolovščino k Ivanovem izviru, kjer boste doživeli nepozaben dan, poln naravnih lepot, duhovne energije in kulturnih zakladov. Prlekija vas že čaka!

Fotografije: Sabina Cipot

Na fotografijah so dijakinje GFML.

Si predstavljate, kako je bilo, ko so kovači ustvarjali orodja, podkve in mojstrovine iz vročega železa, s katerimi so pomagali oblikovati življenje celotnih skupnosti?

Če vas zanima, kako so te veščine prehajale iz roda v rod, potem vas Kovaški muzej v Razkrižju vabi na nepozabno popotovanje v preteklost!

V tem muzeju se srečata zgodovina in tradicija ter ponujata vpogled v skoraj 200-letno obrt, ki je oblikovala življenje v tem delu Slovenije.

Zgodovina kovaštva in kolarstva: zgodbe iz preteklosti

Kovaški muzej hrani dragoceno zbirko orodij in eksponatov, ki so jih uporabljale tri generacije kovačev. Med ogledom boste videli, kako so nekoč ustvarjali železne mojstrovine, od podkev do voznih delov, in kako so ti izdelki omogočali preživetje in razvoj celotnih skupnosti.

Leta 2013 so muzejsko zbirko obogatili z razstavami o kolarstvu – obrti, ki je bila tesno povezana s kovaštvom in je pomembno vplivala na življenje kmetov in obrtnikov.

Interaktivne izkušnje in delavnice: postanite kovač za en dan!

V Kovaškem muzeju pa se preteklost ne skriva za steklenimi vitrinami.

Če se vnaprej najavite, vas bodo z veseljem popeljali na voden ogled in vam razkrili skrivnosti kovaštva. Poleg tega pogosto organizirajo delavnice, kjer lahko tudi sami preizkusite, kako je bilo delati kot kovač – poskusite lahko izdelati preproste kovaške predmete, kot so žeblji ali podkve, pod vodstvom izkušenih domačinov.

To je izkušnja, ki jo bodo otroci in odrasli zagotovo pomnili še dolgo!

Užitki v okolici: odkrivanje naravnih lepot in kulturnih zakladov

Kovaški muzej je v neposredni bližini Ivanovega izvira, zato je idealna destinacija za dnevni izlet, kjer lahko združite raziskovanje kovaške zgodovine z uživanjem v naravnih lepotah Prlekije.

Po obisku muzeja se lahko podate na sproščujoč sprehod ob potoku ali pa obiščete druge bližnje znamenitosti, kot sta Gibinski slap ali prazgodovinska naselbina. Na voljo so tudi tradicionalne kulinarične dobrote, ki bodo zaokrožile vaš dan v Razkrižju.

Vrnite se v čas mojstrov kovaštva

Če vas zanima zgodovina in želite izkusiti nekaj edinstvenega, je obisk Kovaškega muzeja v Razkrižju prava izbira za vas. Tukaj boste začutili utrip preteklosti, se poglobili v bogato tradicijo in morda celo ustvarili nekaj z lastnimi rokami. Povabite družino, prijatelje ali se sami podajte na raziskovanje – kovaški mojstri iz preteklosti vas že čakajo!

V bližini PRAZGODOVINSKA NASELDBINA in VIDOV IZVIR.

Ko se poletje razplamti in slovenska pokrajina zažari v zeleno-zlati barvni paleti, se v središču Prlekije zgodi nekaj … nenavadnega. Glavni trg Ljutomera se ne napolni le z obiskovalci, temveč z zombiji, vampirji, filmskimi čudaki, ljubitelji vina in norci za žanrski film. To ni le festival. To je Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, in če ga še niste obiskali … no, iskreno, zamujate enega najbolj edinstvenih dogodkov v Sloveniji, če ne v Evropi.

Vino + horor = ljubezen na prvi požirek

Pozabite na sterilne kinodvorane in klasične vinske sejme. Grossmann je eksplozija domišljije, kjer se pod isto nebo zberejo zombiji in someljeji, filmski režiserji in ljubitelji žlahtne kapljice, otroci in odrasli, lokalci in svetovni popotniki. Tu se mešajo grozljivi celovečerci z najboljšimi vini Prlekije, filmske legende z lokalnimi umetniki, koncerti z otroškimi delavnicami.

Festival je poimenovan po Karolu Grossmannu, pionirju slovenskega filma, ki je prav v Ljutomeru posnel prve slovenske filmske metre. In v njegovem duhu festival že od leta 2005 združuje umetnost, drznost, družbeno refleksijo in predvsem noro zabavo.

21. edicija – leto 2025 bo strašno dobro

Letos se bo Grossmannov festival dogajal med 2. in 6. julijem 2025 in bo že 21. po vrsti. Dogajanje se bo vrtelo okoli Glavnega trga v Ljutomeru, a festivalski utrip boste začutili na vsakem koraku v mestu.

Kaj vse vas čaka?

• Najboljši fantastični in grozljivi filmi iz celega sveta – tako kratki kot celovečerni, z gosti in režiserji, prisotnimi osebno.
  
  
• Nagrade, ki nekaj pomenijo: Hudi Maček za najboljši film, Méliès d’Argent za najboljši evropski fantastični kratki film.
  
  
• Cosplay tekmovanje (letos prvič!) – priložnost, da postanete pošast, superjunak ali filmska ikona in to pokažete svetu!
  
  
• Zombie Walk – veličastna parada pošasti, kjer se lahko pridružite kot krvava nevesta, zombificiran dedek ali preprosto grozljiv mimoidoči.
  
  
• Degustacije vin in tekmovanje za Vinskega šampiona Hudi Maček – vino teče v potokih (no, skoraj), prleška gostoljubnost pa nima konkurence.
  
  
• Koncerti v živo, ulični performansi, subkulturna tržnica, umetniške razstave, literarni dogodki, delavnice za otroke in odrasle.
  
  
• In še brezplačno kampiranje za vse obiskovalce, ker se po zombijevski noči pač ne vozi domov.
  
  

"Najboljši slovenski filmski festival"? Ja, pa še več.

Naš sogovornik Igor Vidmar, legendarni kulturni kritik, pravi:

"Grossmann je, kar se mene tiče, najboljši slovenski filmski festival."

In če mislite, da je to dogodek zgolj za odrasle horror frike, naj vas prepriča še Ana Maria Mitić:

"Jaz bi Grossmanna priporočila, kot mama, tudi za družinski izlet."

Festival res ponuja nekaj za vse generacije. Medtem ko odrasli uživajo v filmih in vinu, imajo otroci na voljo ustvarjalne delavnice, predstave in igrive aktivnosti. In roko na srce - kje drugje lahko skupaj kot družina sodelujete na paradi zombijev?

Zakaj moraš biti tam?

Grossmann ni festival, ki ga zgolj “obiščeš”.

Grossmanna doživiš. Smejiš se, kričiš, piješ, plešeš, razpravljaš o filmih, se pogovarjaš z legendami, kupuješ bizarne spominke, se preoblečeš v svojo najljubšo grozljivko, in predvsem  začutiš tisti poseben utrip, ki ga lahko ponudi samo kraj, kjer se združita srčna domačnost in divja filmska ustvarjalnost.

Za vse pa, ki iščete nov razlog za obisk Pomurja. Pozabite zgolj na terme in naravne lepote. Dodajte temu še festival, kjer groza sreča grozdje, kjer kino doživiš pod zvezdami, in kjer Prlekija pokaže svojo najbolj nenavadno in zabavno plat.

Pridi, ker ... če te ne bo, boš tepen. No, skoraj.

Če letos poleti iščeš nekaj drugačnega, nekaj zabavnega, nekaj zares nepozabnega, potem je Grossmannov festival tvoj ultimativni poletni pobeg. Pripelji prijatelje, družino ali pa pridi sam! Obljubimo ti, da ne boš dolgo sam. Vsakdo tukaj najde svojo filmsko in vinsko dušo.

Zapiši si datume: 2. – 6. julij 2025.

Lokacija: Ljutomer.

Dogodek: Grossmannov festival fantastičnega filma in vina.

Sledi festivalu na spletni strani grossmann.si, izberi svoj najljubši film, pripravi svojo najbolj noro kostumografijo in … se vidimo med zombiji!

Nazdravimo strašno dobremu filmu – na zdravje in na grozo!

Fotografije: Arhiv fotografij iz dogodka, ki je že bil.

Avtorji fotografij: Prlekija on net in Grossman festival

Sladke dobrote in zgodovina čebelarstva

Ko zadihate svež podeželski zrak Veržeja, boste hitro spoznali, da ta prleški kraj skriva enega najbolj očarljivih kotičkov v Pomurju - Čebelarski muzej Tigeli.

Ste pripravljeni na edinstveno doživetje, kjer boste lahko pokukali v svet čebel in uživali v sladkih dobrotah?

Pojdimo raziskovat!

Potovanje skozi čas: Star čebelnjak iz konca 19. stoletja

Ta čebelnjak ima neverjeto zgodovinsko vrednost, saj je

• edini ohranjen osmerokotni čebelnjak v Sloveniji iz konca 19. stoletja.
  • Opremljen po paviljonskem načrtu, ki ponuja vpogled v preteklost in dediščino čebelarstva.
  • Ohranjeni čebelarski pripomočki, ki pričarajo občutek časa, ko je bilo čebelarstvo še bolj tradicionalno.

Spada v našo bogato zakladnico kulturne dediščine, ima namreč

• bogato zbirka čebelarskih pripomočkov, kot so ročni kadilniki, točila za med in 300 let star panj.
  • V njem boste našli pripomočke iz različnih obdobij, ki prikazujejo razvoj in inovacije v čebelarstvu skozi stoletja.

In je prav posebna arhitekturna posebnost, saj je

• osmerokotni čebelnjak, ki izstopa s svojo unikatno obliko in strukturo.
  • Prikazuje pa prvotno opremo in postavitev, ki ponuja pristno izkušnjo čebelarstva iz preteklosti.

Sprehodili se boste po čudovitih zeliščnih vrtovih in preizkusili medene dobrote

Bogastvo narave tukaj je nezimerno.

• Zeliščni vrtovi z medovitimi rastlinami, ki ne le privabljajo čebele, ampak tudi razvajajo obiskovalce s svojo lepoto in vonji.
  • Rastline, kot so sivka, meta in rožmarin, ki dajejo vrtovom čarobno vzdušje.

Degustirate lahko vse njihove medene dobrote:

• tukaj izkoristite priložnost za pokušanje domačih medenjakov, medenih likerjev in različnih vrst medu.
  • Vsaka degustacija ponuja edinstven okus in zgodbo, ki jo nosi vsak izdelek.

Začutite povezavo s pristno naravo, saj Čebelarski muzej Tigeli ponuja

• možnost spoznavanja medovitih rastlin in njihove vloge v čebelarstvu.
  • Ima edukativni vidik, ki obiskovalcem razkriva, kako pomembne so te rastline za čebele in pridelavo medu.

Obiščite učni čebelnjak in opazujte čebele pri delu!

Učni čebelnjak ima

• stekleno steno, ki omogoča obiskovalcem, da opazujejo čebele pri njihovem vsakodnevnem delu.
  • Prikazuje različne faze čebelje kolonije in vloge posameznih čebel v panju.
  • Informativni paneli in vodeni ogledi razlagajo življenje čebel, njihove navade in kako proizvajajo med.
  • Tako boste spoznali pomembnost čebel za ekosistem in človeštvo.

Ob tem je neprecenljiva interaktivna izkušnja, saj imajo obiskovalci

• možnost, da se seznanijo s čebelarskimi pripomočki, ki so jih uporabljali nekoč.
  • Praktični prikazi obiskovalcem omogočajo, da se dotaknejo zgodovine in tehnologije čebelarstva.

Čebelarski muzej Tigeli v Veržeju je več kot muzej.

Je kraj, kjer se prepletajo zgodovina, kultura in narava. Tukaj boste lahko doživeli edinstveno izkušnjo, ki vas bo popeljala v čarobni svet čebel in njihovega dela.

Ne zamudite priložnosti, da obiščete ta izjemen muzej, se sprehodite po zeliščnih vrtovih, okusite sladke medene dobrote in se naučite nekaj novega o čebelah, ki so tako pomembne za naš svet. Pridružite se nam v Veržeju in odkrijte, zakaj je Čebelarski muzej Tigeli resnično neprecenljiv zaklad Pomurja. Odkrijte svet čebel kot še nikoli doslej!

Čebelarstvo Tigeli
Kolodvorska ulica 33, 9241 Veržej
Tel.: +386 (0)31 761 680 (Dragica)
E-mail: cebelarstvo.tigeli@gmail.com

Fotografije: Sabina Cipot

Ste že kdaj sanjali o potovanju daleč nazaj? Recimo v čas, ko so vodna kolesa poganjala številne mline ob reki Muri?

In če iz daljne preteklosti skočimo v današnji dan, je dejstvo, da je edini ohranjeni in delujoči mlin na desnem bregu reke Mure - Babičev mlin na reki Muri v Veržeju.

Babičev mlin na reki Muri ni le turistična destinacija; je živ spomin na čase, ko je bil vsakdanji kruh še pravi zaklad, ki je povezoval ljudi in naravo.

Ta tehniško-kulturni spomenik je poseben zaradi zunanjega lesenega vodnega kolesa, ki je nameščeno na dveh čolnih.

V zgradbi na kopnem je stroj za mletje, ki ga poganja kolo.

Mlin je tehniško-kulturni spomenik pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine!

Ta edinstveni mlin je priča bogate mlinarske tradicije in sožitja med mlinarjem in reko. Pridružite se nam na popotovanju skozi zgodovino in odkrijte, zakaj je Babičev mlin tako poseben.

1. Bogata zgodovina mlinarstva na reki Muri. Na reki Muri je bilo konec 18. stoletja kar 93 plavajočih mlinov, medtem ko je danes Babičev mlin edini ohranjeni panonski plavajoči mlin. Današnji mlin je že četrta generacija mlinov, ki stojijo na tem mestu. Skozi zgodovino so se mlinarji prilagajali naravi in nivoju vode, kar je omogočalo delovanje mlina ne glede na muhaste vremenske razmere.
   
   
2. Edinstveno vodno kolo in delovanje mlina. Babičev mlin se ponaša z zunanjim lesenim vodnim kolesom, ki je nameščeno na dveh čolnih. To kolo je znanilec življenja in simbol sožitja med mlinarjem in reko. Poganja stroj za mletje v zgradbi na kopnem, ki omogoča mletje različnih vrst moke. Imajo belo, rženo, krušno, ajdovo in koruzno moko, pa ajdovo in proseno kašo ter druge mlevske izdelke.
   
   
3. Popotovanje v čas, ki več ne obstaja. Obisk Babičevega mlina ni le potovanje nazaj v čas, temveč tudi priložnost za okušanje tradicionalnih mlevskih izdelkov. Mlin ponuja različne vrste moke, kaše in druge izdelke, ki so pridelani s tradicionalnimi postopki in predstavljajo okusno popotnico v preteklost. Poleg tega lahko obiskovalci uživajo v idiličnem okolju ob reki Muri ter se sprostijo ob zvokih vode in vrtenju vodnega kolesa.

• Turistična destinacija za doživetja. Babičev mlin na Muri je priljubljena turistična destinacija za obiskovalce iz Prekmurja, Prlekije in Slovenije, ki iščejo zanimive turistične destinacije in doživetja v Pomurju. Obiskovalci lahko doživijo bogato mlinarsko dediščino, se sprehodijo po okolici mlina in uživajo v čudovitem razgledu na reko Muro. Obisk mlina je tako priložnost za odkrivanje zgodovine, uživanje v naravi in okušanje različnih vrst moke, ki jih ponuja mlin.
  
  

Pridružite se tistim, ki so že odkrili čarobnost Babčevega mlina na reki Muri. Sprehodite se po obrežju reke in prisluhnite njenemu šepetu, ki vas bo popeljal nazaj v čas, ko so mlinarji s svojim trudom pretvarjali energijo reke v energijo, ki je ohranjala skupnost in kulturo. Obiščete ga lahko tudi iz reke Mure :), kar pomeni, da lahko do njega priplujete z Murskimi čolnarji.

Babičev mlin na Muri je destinacija, ki bo navdušila vse ljubitelje zgodovine, narave in kulinarike!

Informativni delovni čas: ponedeljek-petek 8:00-16:00, vmes med 12:00 in 13:00 je mlin zaprt, v soboto pa so odprti med 8: 00-13:00, nedelja: zaprto.

Vstopnina: 2 € na osebo

Za skupine priporočajo, da si ogled mlina rezervirate vsaj dva dni prej.

• Mlinska cesta 25, 9241 Veržej
• Telefonska številka: +386 (0)41 694 087

Fotografije: Sabina Cipot in arhiv Murski čolnar