Jugovzhodni del pokrajine od Murske Sobote proti drugemu mestu Prekmurja, Lendavi.
Prav tako neskončna, dolga cesta, ob njej pa polja, na katerih raste odlična pšenica, prekrasne sončnice in najlbolj dišeča ajda.
Širokemu pasu njiv na vzhodu sledijo ravninski gozdovi in travniki.
Po domače rečejo Prekmurci Dolinskemu delu Prekmurja Markovsko oziroma Markasto.
Zakaj? Ker je bilo menda tukaj pogosto moško ime Marko! Zato še danes Prekmurci prebivalce Dolinskega imenujejo “Marki”.
Na najvzhodnejšem delu Dolinskega živi madžarska manjšina, v Lendavi z okolico.
Prekmurje ni le ravnina! Tu je tudi gričevje, ki smo ga poimenovali Goričko in to so grički, ki so se nagnetli severno od Murske Sobote do obeh meja z Avstrijo in Madžarsko.
Goričko pa ni edino gričevje v tej pokrajini; čisto na vzhodu Prekmurja, na meji z Madžarsko in Hrvaško je manjše gričevje nad Lendavo, gre za panonski osamelec - Lendavske gorice.
Na Goričkem in v Lendavskih goricah raste vinska trta, iz katere pridelajo odlična vina!
Pa tudi bogati gozdovi, ki ponujajo prijetno senco.
Goričko je bilo zaradi žive kulturne krajine leta 2003 prepoznano kot naravna vrednota, ki jo je vredno ohranjati kot Krajinski park. Stika se z Naravnim parkom ob Rabi na avstrijskem Gradiščanskem in Narodnim parkom Őrség, ki zajema območje Porabskih Slovencev v Železni županiji in območje v Zalski županiji na Madžarskem.
Območje jugozahodno od Murske Sobote proti Muri in Avstriji.
Doooolgo kot ponedeljek? Jaaa! In ravno!
Tukaj je odlična obdelovalna zemlja in najboljša polja; tukaj je tudi gospodarsko in kulturno središče Prekmurja - Murska Sobota. Med Ravenskim in Dolinskim delom ni neke posebne naravne meje. Rakičan še spada v Ravensko, naslednjo naselje po dolgi, beli cesti, ki pelje iz Murske Sobote do Lendave, Lipovci, pa so že Dolinsko.
Najmanjša občina Slovenije - po površini - je tudi eden od slovenskih krajev,
v katerih stojijo cerkve svete Trojice.
Odranci imajo tudi Gasilski muzej ter Center kulturne dediščine,
v katerem si boste lahko ogledali potočni mlin,
pa muzej kovaštva in kmečkega orodja
ter žganjarno ter tipično prekmursko hišo.
Zelo kulturno bogata občina!
V njej stoji neorenesančna cerkev Svetega križa, pa rojstna hiša Ferda in Jožefa Godine, ki sta rojena na Doljni Bistrici.
Tukaj je rojen tudi dr. Ivan Zelko, njegova rojstna hiša se imenuje Domačija Krampač.
Črenšovci so polni spomenikov - tu stojijo doprsni kip Jožefa Klekla, pa doprsni kipi dr. Franceta Cigana, dr. Ivana Zelka in Jožefa Godine;
tu najdete spomenik prekmurske matere, pa pomnik Naši izseljenci in spomenik Živim in mrtvim pa spomenik zbora aktivistov Osvobodilne fronte.
Na Kamencih pa morate obiskati Romski muzej!
Od navadne in črne štorklje, črne jelše in potočnega mlina do Miškove poti ter njegove rojstne hiše
Ste vedeli, da je bilo včasih v Veliki Polani največ štorkelj v Sloveniji, zato je fundacija Euronatur Mali in Veliki Polani podelila naziv »Evropska vas štorkelj«?
Tukaj, v tej isti občini, najdete Polanski log, kjer raste največ črne jelše v Evropi in je zatočišče ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam. Med njimi je tudi črna štorklja, ki ni kot njena bela “sestra”, ampak se izgogiba ljudem in gnezdi v gozdu.
Ob Črncu - to je ime potoka - stoji Copekov mlin, eden zadnjih potočnih mlinov v Prekmurju.
Velika Polana je tudi rojstni kraj pisatelja Miška Kranjca in v njegovi rojstni hiši je ohranjena delovna soba in stalna razstava z njegovimi knjigami, dokumenti, fotografijami in likovnimi deli. Domačija je tudi začetek Miškove poti, ki vodi do Miškovih goric v Lendavskih goricah.
Sabolova domačija v Mali Polani pa je zgodovinski pomnik stavbne arhitekture preteklega obdobja.
Občina je znana tudi po znanem glasbenem in zabavnem festivalu - enem največjih v pokrajini - Pomurskem poletnem festivalu.
Lendava je v Prekmurju drugo največje mesto, je pa najbolj vzhodno mesto v Sloveniji;
je že tik ob meji z Madžarsko in tudi tukaj živi mešano prebivalstvo - četrtina prebivalcev je namreč madžarske narodnosti.
Posebnost Lendave je ohranjena židovska Sinagoga, blizu nje je lep Kulturni dom,
na Gradu, ki ga morate nujno obiskati in se naužiti razgleda, pa je Galerija-Muzej Lendava;
obisk teh dveh institucij je skoraj nujen.
Seveda se je nujno povzpeti tudi na Kapelico Svete Trojice in Stolp Vinarium!
Skorš ali po domače “skoriš” je listnato drevo, ki ima majčkene, hruškam podobne užitne plodove,
ki so - ko jih utrgamo - kisli in trpi, dokler se pozno jeseni ne medijo.
Iz skorša nastaja v Prekmurju eno najboljših žganj, včasih so iz plodov skorša delali tudi pivo in jabolčnik.
Skorš, ki je redko drevo, v Avstriji razglašen celo za ogroženo vrsto, raste sredi kobiljskih goric.
Ta je star kar 200 let in ves ta čas živi na hribu Svetega Martina, od koder je prečudovit razgled po okolici!
Privoščite si kolesarjenje po Kobilju, saj imajo v občini tudi dve kolesarski stezi sredi vinogradov. Nujno doživeti!
Občina z avtohotono živečimi pripadniki madžarske narodne skupnosti,
zato je v občini poleg slovenščine madžarščina tudi uradni jezik.
V Dobrovniku je prekrasno Bukovniško jezero in v njegovi neposredni bližini energijske točke ob Vidovem izviru in kapeli svetega Vida.
Ko se boste sprehodili po objezerski poti, pa boste našli tudi nekaj tako oprijemljivega kot je notranji mir.
A veste, da v Prekmurju obstaja del, ki se imenuje Dôlinsko?
To je tukaj, kjer se razprostira občina Turnišče, ki je bilo kot kraj že leta 1524 omenjeno kot trg.
Zato prebivalce Turnišča še danes kličejo “varašanci”, ki so bili izjemni čevljarski, krojaški in kovaški mojstri.
Simboli teh treh obrti so tudi v grbu občine, sredi katere stoji znana božjepotna cerkev Marije pod logom, bogata s freskami Janeza akvile.
V občini sta tudi dve varovani rastišči - sibirske perunike in močvirskega svišča.
To pa seveda še zdaleč ni vse, kaj lahko v občini doživite.
Občina z izjemno zgodbo v ozadju njenega imena - legenda namreč pripoveduje,
da je imel v tem kraju nek pastir zelo lepo kobilo, ki ji je dal ime Bela.
Bila je tako posebna, da je ni krtačil s konjskim štriglom, ampak z glavnikom.
Po tej kobili Beli se je vas začela imenovati Belotinci; “o” pa je kasneje odpadel in ostali so Beltinci,
občina, ki jo je vredno spoznati zaradi gradu - baročnega dvorca, zaradi Otoka ljubezni v Ižakovcih, tamkajšnjega plavajočega mlina
pa Büjraškega muzeja in brodov v Ižakovcih in Melincih.
Pa še in še …
Ste pripravljeni?
Kako - na kaj??
Mestni park Murska Sobota
Še vprašate!
Na pustolovščino v osrčju Pomurja, v Murski Soboti!
To prijetno mestece prekipeva od šarma, gostoljubnosti in tradicije in vse to - pa še kaj - vam bo ogrelo srce. Pa tudi telo! Čisto resno - v stavbah iz obdobja secesije, v katerih so zdaj kavarne, hoteli, trgovine z lokalnimi izdelki in celo turistično-informacijski center, se človek namreč počuti, kot da je vstopil v časovni stroj!
Le pet minut vožnje s kolesom iz središča mesta - kolesa ali celo e-skutere lahko dobite tudi v Ticu! - boste odkrili raj za ljubitelje narave, športne navdušence, kulinarične navdušence in tehnološke navdušence. To je Soboško jezero, ki vas pričakuje z odprtimi rokami in ponuja marsikaj; recimo regionalni promocijski center Expano, v katerem se lahko “potopite” v pomursko regijo na različne načine. Expano je kot tematski park, ki vas seznani s čudesi Pomurja. In ne smemo pozabiti na osupljiv naravni biser v bližini Murske Sobota, na reko Muro. To je Unescovo zaščiteno območje v okviru NATURA 2000, ki je zatočišče neštetim živalskim in rastlinskim vrstam.
Balonarsko prvenstvo
V Murski Soboti je vedno lepo, a poletja so tukaj kot ena dolga neprekinjena zabava! Lahko se zabavate na glasbenih festivalih na prostem in si privoščite kulinarične dogodke. Od 20. junija dalje ne zamudite festivala Soboški dnevi. Začne se z operno nočjo, nato pa vas do 29. junija čakajo odlični koncerti, ljudski plesi z vsega sveta, gledališke predstave in zanimivi programi za otroke. Letošnji Soboški dnevi bodo pa spet nekaj posebnega, saj bodo nebo nad mestom popestrili toplozračni baloni! Odvijalo se bo namreč tudi Odprto državno prvenstvo v balonih na vroč zrak - od 21. do 25. junija. Govorimo o vzpenjanju v višave!
Julij in avgust bosta kraje, kjer se je včasih pretakalo Panonsko morje, razburkala še Soboški poletni festival, ki vsak petek v mesto pripelje priljubljene glasbene skupine. Ob sobotah pa je vse namenjeno najmlajšim z zabavnimi otroškimi predstavami. Poleg tega je tu še festival Skrito dvorišče, ki se odvija v intimnem okolju mestnega središča. To je pravzaprav praznik za ljubitelje glasbe, saj ponuja blues, jazz, funk in druge zvrsti.
Paviljon Expano
Zdaj pa še besedica, dve o hrani! Murska Sobota - pravzaprav celo Prekmurje - je zakladnica izvrstnih kulinaričnih dobrot. Le kdo se lahko upre tradicionalni prekmurski hrani kot so dödöli, prekmurska šunka, bograč alil langaš? Da o gibanici sploh ne izgubljamo besed … No, tega vam ne bo treba, saj bo food festival Sočna vilica poskrbel za vse! Najdete ga vsak drugi petek v središču mesta in bo vaše brbončice trenira vse od 19. maja pa do 29. septembra.
Evangeličanska cerkev Murska Sobota
Torej, pripravite se na pustolovščino, odkrivajte naravno in kulturno dediščino, uživajte v aktivnem oddihu in okusite lokalne dobrote v osrčju Pomurja.
Pridružite se nam in zagotavljamo vam, da boste se vedno znova vračali k nam, po veter v svoja jadra!
Več na: https://www.visitmurskasobota.si/
A veš, da je bila Tišina nekoč bogata s številnimi mlini?
Večina je bila brežnih, torej zgrajenih na bregu, dva - v Tropovcih in Gradišču - pa sta bila plavajoča.
Po drugi svetovni vojni so dva mina na Petanjcih obnovili, a danes ne boste videli nobenega več.
Kaj pa si je na Tišini vredno ogledati?
Gotovo grad oziroma dvorec - gre za več kot 200 let Bathyjanijev dvorec, ki je dolgo propadal, leta 2015 pa je obnovljen.
In kaj še?
Središče občine so Moravske Toplice, nekoč mirno in majhno kmečko naselje,
ki mu je usodo spremenilo leto 1960, ko so tam iskali nafto in na skoraj 1500 metrih globine našli - vročo vodo,
ki je imela 72 stopinj Celzija. Okrog izvira so zrasle terme, danes se imenujejo Terme 3000.
V občini pa sta še dva izjemna kulturna bisera, ki ju je nujno obiskati, ko ste tukaj:
in sicer je to edinstvena v Sloveniji - romanska rotunda v Selu in pa Plečnikova cerkev v Bogojini.
Zakaj si ogledati rotundo, zakaj je tako edinstvena in kako je Plečnik “zašel” v Bogojino?!
V Puconcih stoji prva zidana evangeličanska cerkev v Sloveniji!
Medtem, ko je tista v Bodoncih - prav tako evangeličanska - na izjemni točki,
saj od tam pogled doseže velik del panonske prekmurske ravnice.
Nista pa le ti dve cerkvi vredni ogleda v občini! Tukaj, natančneje v Pečarovcih,
je prav tako obiska vredna katoliška cerkev Svetega Sebastjana.
In kaj še?
Sredi vaškega jedra stoji krasna vila Vogler, ki ima na dvorišlu v nadstopju lesen gank s struženimi stebri.
Notranjost nekdanje gostilne ima obokane prostore in številne zanimivosti, ki kažejo na odlično ohranjen primer stavbne dediščine.
Danes je v njej kavarna in turistično informacijska točka, je pa vredna ogleda - in ni edina vila, ki si jo na Cankovi lahko ogledate!
In kaj je še nujno videti v občini??
Je edina slovenska občina, kjer je večina prebivalcev Neslovencev;
niso slovenske, ampak madžarske narodnosti.
Poleg tega je Hodoš edina občina v Sloveniji, kjer večina prebivalstva pripada evangeličanski veroizpovedi.
Ima pa Hodoš še druge za turiste zelo zanimive točke.
Veste, katera rastilna je v grbu občine Šalovci?
Najlepše cveti konec aprila, in takrat na številnih rastiših v teh občini tudi dišiiiiii!
Beseda, ki je tudi v imenu te rastline, ki je endemit, kar pomeni, da raste samo na nekaterih območjih in nikjer drugje na svetu!
No, a že veste? Kako se imenuje ta dišeča rastlina?
Gre za dišeči volčin, ki uspeva le na območju severovzhodne Slovenije, zahodne madžarske in jugovzgodne Avstrije.
V Prekmurju raste dišeči volčin le na območju dveh občin - Šalovci in Hodoš.
In Občina Šalovci je prav zato dišeči volčin dala tudi v svoj grb.
18. avgusta 1934 - bil je miren in topel poletni večer - se je v eni od vasic občine Gornji Petrovci - sredi Ženavelj - zgodila senzacija.
Na nebu se je nekaj pojavilo! A ne le na nebu! Sredi travnikov dveh kmetov - Duha in Gomboca - je pristal balon!
Iz balona, ki so mu domačini pomagali pristati, sta zlezla stratosferska letalca profesor Max Cosyns in njegov asistent Nere van Elst.
Vzletela sta zjutraj ob 6.00 z letališča Hour-Havenne v Belgiji in dosegla višino 16.000 metrov ter po 14. urah letenja pristala.
V Gornjih Petrovcih!
Ima zelo poseben grb - je namreč ena od štirih slovenskih občin, ki imajo v svojem grbu zmaja, Rogašovci pa imajo še lik svetega Jurija na konju.
Grb občine Rogašovci prikazuje svetega Jurija, ki je oblečen v zlato in obut v modre škornje ter z zlatim kopjem prebada žrelo črnega zmaja.
Zakaj sveti Jurij? Ker je središče občine kraj z imenom Sveti Jurij, kjer stoji Cerkev Svetega Jurija, v pisnih virih omenjena že leta 1366.
Poleg te cerkve pa je v občini še ena obiska vredna cerkev - gre za Cerkev Svete Helene na Pertoči.
Stoji na temeljih 400 let stare cerkvice, njena posebnost pa je unikatni križev pot iz žgane gline, ki ga je ustvaril avstrijski mojster Wolfgang Kogler, kartuzijan iz samostana Pleterje.
Občina Rogašovci pa je za turiste zanimiva še zaradi drugih zanimivosti in unikatnih turističnih točk.
Nekoč skupna občina s Kuzmo je danes samostojna.
Prav tako ena manjših občin, kar pa ne pomeni, da ni zanimiva. Nasprotno! Občina Grad je kot nalašč za vas, če iščete mirno okolje za oddih, ali pa želite raziskovati.
Razgibana pokrajina in bogata zgodovina bosta namreč navdušili vsakega.
Središče občine je naselje Grad, največje in najstarejše naselje na Goričkem, ki je dobilo ime po srednjeveškem gradu na bazaltni vzpetini.
Stičišče treh držav
- Slovenije, Avstrije in Madžarske -
je prav v tej občini, ki ni med prav velikimi, saj ima malo manj kot 23 km². A majhna je samo po površini!
Kajti Občina Kuzma ponuja številne turistične atrakcije - in to za vse okuse.
Največja je gotovo piramidasti tromejni kamen v Trdkovi, do tromeje, ki jo enostavno morate videti, pa lahko pridete po turistični gozdni poti, ki pelje tik ob mejah.
