Dvorec Matzenau: izgubljena eleganca na Goričkem v Prosenjakovcih
Dvorec Matzenau stoji na Goričkem, v gozdu na manjšem pobočju v Prosenjakovcih in počasi propada.
Gre za nekdanji dvorec grofa Matzenauerja, ki je bil okoli leta 1876 zgrajen kot letno in lovsko prebivališče.
Ime prvega lastnika dvorca ni znano, prva pisna omemba stavbe pa je bila 1876. Leta 1945 so bili lastniki gradu izgnani, Rdeča armada pa je grad preuredila v bolnišnico in uničila veliko stvari.
Okoli dvorca je bil nekoč zelo lep park, ki počasi spet dobiva svojo prvotno podobo.
Okoli dvorca poteka krožna gozdna učna pot, po kateri tudi pridemo do dvorca.
Ob poti so postavljene klopi, v parku pa informativne table, iz katerih se je možno poučiti o rastočih drevesih in njihovih posebnostih.
In kdo je bil Karl von Matzenauer?
Grof Karl von Matzenau je rojen decembra 1851.
Končal je vojaško šolo in postal visoki oficir v Avstro – ogrski vojski. Bil je vojaški ataše in generalni konzul v Venezueli, Peruju, Rusiji, Boliviji in Iranu.
Po prvi svetovni vojni je bil v komisiji za določanje meje med Jugoslavijo in Madžarsko in tako ima zasluge, da je državna meja taka, kot jo imamo danes.
Umrl je 5. februarja 1932 v Prosenjakovcih, pokopan pa je na katoliškem pokopališču v Selu.
Dvorec je bil v zgrajen prvi tretjini 19. stoletja, o čemer priča tudi sam slog gradnje. Grajen je v neoklasicističnem slogu, za katerega je značilno oživljanje in posnemanje starogrške in starorimske umetnosti. Gre za bogato enonadstropno stavbo, ki so jo verjetno zgradili italijanski arhitekti, ki pa naj bi uporabljali les in opeko iz lokalnega področja.
Dvorec je bil visok 9 metrov, njegov tloris pa je bil 26,5 metrov krat 15,5 metrov.
Zemljišče okrog njega je bilo veliko 150 hektarjev.
Nad glavnim vhodom, nad balkonskimi okni in vrati, sta še vedno v sredini vidna dva grba, ni pa znano, grba katerih družin sta in komu pripadata.
Eden od teh grbov je opremljen z napisom”VIRTUTI PRO PATRIA”, na sredini grba je na modri podlagi venec iz rdečih vrtnic, njegova sredina pa je pobarvana zeleno.
Na drugem pa je upodobljena štorklja, ki jo obdajata belo-modri zastavi, na rumenkasto-rjavi podlagi pa dva krat po tri rumene petokrake zvezde. Nad grbom sta dve različni kroni. Zgornji del dvorca je bil bivalni prostor gospodarja. Zgoraj na hodniku, katerega stene so bile obdane z glavami nagačenih živali, je bil majhen improviziran oltar, kjer se je za grofa opravljalo bogoslužje ob nedeljah in praznikih. V spodnjem delu dvorca, oziroma v pritličju je bila kuhinja, sprejemna soba s klavirjem, soba za goste, shrambe, vhod v klet in stranišča. V tem delu dvorca je bilo pri zadnjem lastniku urejeno tudi majhno stanovanje za grofovega sorodnika. Desno od oltarja je bila velika soba, kjer je imel grof shranjeno lepo zbirko daril, nagačenih živali in dragoceno zbirko orožja. Zraven je bila manjša soba, kjer je bila dragocena zbirka porcelana, shranjena v lesenih omarah s steklenimi vrati in z ogledalom od zadaj tako, da je bil porcelan viden z vseh strani. Na sredini hodnika, nasproti stopnišča, je bila velika bilijardna soba in hkrati soba za goste. To je tudi največji prostor v celem dvorcu. V bilijardni sobi je bila bilijardna miza, dolga jedilna miza z dvanajstimi, lepo okrašenimi stoli in z visokimi naslonjali. V prostoru so bile razstavljene nagačene živali, med njimi tudi nagačen tjulen.
Del parka pred gradom je bil prepleten z urejenimi sprehajalnimi stezicami in zasajen s topoli, rdečimi bukvami in jelkami, na pa je bil vodomet z ribnikom, okrog katerega so stale tri kamnite klopi, ki so v pravilnem krogu obkrožale jelke.
Danes je dvorec razvalina, a še vedno ima neverjetno energijo, ki te potegne, da nikakor ne moreš mimo, ne da ga obišeš.
Ne verjamete!Pridite in se prepričajte!
