V njem si je nekoč dinozaver zjutraj umival zobe! Res! V bližini jezera je namreč opuščen peskokop, v katerem so leta 1993 izkopali mlečni zob donoterja, ki je bil prednik mastodonta. Kdo je ta stric? Mastodont je prednik današnjega slona in njegov prednik se je - očitno - pred tisočletji sprehajal tod mimo. Zob pa hranijo v Prirodoslovem muzeju v Ljubljani.
Jezera pa kljub temu niso preimenovali v Donotersko jezero, ampak je Ledavsko, znano pa je tudi kot Kraško jezero. Ledavsko zato, ker je jezero narejeno umetno na reki Ledavi. Kraško pa zato, ker leči na območju vasi Krašči - in delno Ropoče, saj zavzema površino 281 hektarjev.
Jezero so ustvarili, ker je Ledava v svojem spodnjem toku pogosto poplavljala; ob najhujših poplavah je bilo v Murski Soboti več kot pol metra vode.
Stalno je zalitih 130 ha površin, severni del jezera pa je močno zaraščen in ga prerašča vrbje, trnje in rogoz, delno pa je travnik. Jezero in travnik nad njim sta prepoznana kot naravni vrednoti državnega pomena, saj so se z zajezitvijo voda razvila mokriščna, obvodna in vodna življenjska okolja, kjer živi veliko redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Veliko med njimi je evropsko pomembnih (natura 2000), številne med njimi so zavarovane tudi s slovenskimi predpisi.
Kopanje v jezeru zaradi kakovosti vode ne ustreza kriterijem za kopanje v naravnih kopališčih, lahko pa se sprehajate, ribarite ali opazujete ptice. Lahko se zgodi, da boste srečali celo vidro!
