Vodna lepotica, ki se iz tipične visokogorske reke spremeni v malo počasnejšo, a še vedno mično gospodično, ki je ne more pozabiti nihče, ki se sreča z njeno energijo.
Mura izvira v Visokih Turah v Avstriji, v avstrijski zvezni deželi Salzburg in najprej teče po ledeniški dolini Lungau, nato pa vstopi v zvezno deželo Štajersko in po njej mimo Gradca ter Lipnice priteče do mejne Gornje Radgone. Prečka Slovenijo in pri Razkrižju vstopi na Hrvaško, teče po hrvaško-madžarski meji in se pri Legradu združi z reko Dravo.
O izvoru imena te prekrasne reke si etimologi niso enotni. Razvilo bi se lahko iz slovanske besede za temen, črn, kar naj bi se ohranilo tudi v besedi muren ali poimenovanju “mura” za žival temne barve. Tako naj bi ime Mura pomenilo “temna voda”.
Mura je že stoletja mejna reka in je za Prekmurce včasih pomenila izrazito, težko prehodno prepreko.
Na avstrijskem delu Mure deluje 22 hidroelektrarn z instalirano močjo več kot 10 MW. So večinoma pretočnega tipa.
Na slovenskem delu Mure je samo Mala hidroelektrarna Ceršak z instalirano močjo 0,66 MW.
Ob reki Muri je izjemno bogat poplavni svet z značilno floro in favno, ki ga varuje UNESCO kot biosferno območje v petih državah.
Leta 2021 pa je postal biosferni rezervat reke Mure v Sloveniji tudi del širšega biosfernega rezervata petih držav pod naslovom Five country Biosphere Reserve Mura-Drava-Danube (Austria, Croatia, Hungary, Serbia, Slovenia) in obsega največji in najbolje ohranjen rečni sistem v Srednji Evropi. S tem želijo ustvariti model mednarodnega sodelovanja pri upravljanju povodja.
Fotografija: Niko Časar
