Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih - edinstven spominski vrt brez primerjave
Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih je edinstven kulturni spomenik v Prekmurju in v Sloveniji. Ta osupljivi vrt ni le kraj botaničnega čudenja, ampak tudi ganljiv spomenik, ki slavi uporniški duh in mirno sožitje med ljudmi in narodi.
Obiščite ga; s svojimi edinstvenimi značilnostmi vas bo ta vrt zagotovo prevzel.
Ustvarjanje in nastanek vrta
Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih je začel nastajati po drugi svetovni vojni na posestvu družine Šiftar.
Šiftarjevi – oče Jožef, mati Apolonija in njuni trije sinovi, Franci, Jožef in Vanek, so bili napredna kmečka družina. Ko se je oče Jožef po prvi svetovni vojni srečno vrnil iz soške fronte, je v zahvalo skupaj s preživelim soborcem in sosedom na robu posestva postavil kapelico v gotskem slogu. Kapelica, ki stoji ob regionalni cesti iz Radgone v Mursko Soboto, je bila sprva posvečena spominu na padle vaščane v prvi vojni. Po drugi vojni pa je dobila še eno spominsko obeležje, posvečeno vsem, ki so padli v obeh vojnah, izgubili življenje v taboriščih, v ujetništvu in v zaporih.
Izvor vrta je ganljiv: mati Vaneka Šiftarja, prekmurskega intelektualca, je bila tista, ki je v vrtu vsadila prvi dve drevesi. Gre za vrbi žalujki, ki ju je zasadila v spomin na svoja dva sinova, ki nista preživela vojne. Vrbi žalujki predstavljata hkrati tudi njun simbolni grob, saj za pravega nihče ne ve. Tako je bil vrt zasnovan kot spomenik vsem tistim, ki so med drugo svetovno vojno trpeli.
Bogata botanična zbirka
Vrt se lahko pohvali z več kot 450. različnimi vrstami drevja in grmovnic, ki so jih darovali in posadili v spomin na trpljenje ljudi med vojno. Tu boste našli tako samonikle rastline kot tudi darovane rastline iz različnih koncev sveta. In prav za vsakim drevesom in grmovnico je zgodba in spomin na preteklost.
Drevesa so prišla iz krajev, kjer so potekali najhujši boji na Balkanu in v Vzhodni Evropi. Tako na Petanjcih raste drevo iz bojišča Pri Treh žebljih na Pohorju, iz Jasenovca, Rašice, Sutjeske, Kozare, Drvarja, Kočevskega Roga. Pa iz nacističnih taborišč Dachau, Belsen-Belsen, Mathausen, Ravensbrück, Oswiecim-Auschwitz, Gonars, Rab in okupatorjevih zaporov v Sloveniji in Srednji Evropi - iz Gramozne jame, Maribora, Stranic pri Celju, Jajinc pri Beogradu iin iz zaporov v Begunjah.
Vrt se razprtostira na 1,5 ha sonaravno urejenega dvoriščnega dela posestva družine Šiftar. V popisu drevnin najdemo več kot 450 različnih dreves, grmovnic, vzpenjalk in trajnic, od katerih je več kot 200 različnih vrst in sort dreves. V zbirki je več kot 100 listavcev in skoraj 30 vrst iglavcev.
Predmeti, povezanimi z grozotami
Vrt spominov in tovarištva je kraj, kjer preteklost oživi ne le s pomočjo dreves, ampak tudi skozi različne spominske plošče, umetniške skulpture in predmete. Zbirko spominskih dreves so namreč sčasoma dopolnjevali še z drugimi pomniki zgodovinskih prelomnic, z umetniškimi skulpturami in spominski predmeti, povezanimi z grozotami vojn. Tako boste na Petanjcih našli ožgano opeko iz Hirošime, okrvavljeno zemljo iz Mamaja pri Volgogradu, žlindro iz fašističnega krematorija v taborišču Crveni krst pri Nišu, kamen s krvave poti padlih jetnikov pri gradnji cest za okupatorja iz bližine mesta Bod na Norveškem; del oltarja razrušene cerkve v vasi Oradour sur Glane, kjer so Hitlerjeve enote junija 1944 pobile 634 prebivalcev in uničile vas, ter osmojen kapnik iz Postonjske jame.
Kulturna in zgodovinska pomembnost
Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih je kulturni spomenik, ki spominja na strahote vojne in spodbuja trajen mir. Skulpture, ki jih najdete tukaj, izražajo trpljenje vojn, nesmisel nasilja in upanje za boljšo prihodnost. Vsaka umetnina nosi globoko sporočilo, ki spominja na pomen miru in sožitja. O strahotah vojne, nasilja in množičnem trpljenju pričajo tri skulpture Milana Kristana: ženska, katere lik izraža grozo; figure štirih obešencev, ki z dvignjenimi rokami kličejo k uporu ter skulptura lista, ki simbolizira novo življenje. O množičnih pobojih civilnega prebivalstva in streljanju talcev pripoveduje krog treh skulptur nekdanjega rudarja Miloša Vlastiča. Skulpture nosijo naslove Človek in vzhajajoče sonce, Pred streljanjem ter Po streljanju, s katerimi je upodobil lastno usodo izgnanca in obsojenca na smrt. O boju za novo življenje, o graditvi mirnega sožitja med ljudmi in narodi pa govori skulptura Antona Kranjca v obliki bakle. Druga, poimenovana ‘Skozi trpljenje v lepše življenje’, ponazarja pretvarjanje orožja in vsega, kar služi ubijanju, v orodje, ki naj služi človeku za sožitje z naravo. Tretja skulptura ponazarja kmeta partizana, ki se po vojni vrne k svojemu plugu.
Skulptura ‘Prekmurski totem’ akademskega slikarja in kiparja Štefana Hauka, rojenega blizu vrta, v obliki cveta simbolizira neusahljivi vir življenja in ustvarjanosti; posvečena je ustanovitelju vrta in večplastno izraža vrednote in sporočila vrta.
Na vhodu v vrt vas pozdravi pesem Toneta Pavčka, ki je posvečena vrtu.
Obisk vrta
Obiskovalci imajo možnost, da vrt raziskujejo spontano ali pa uporabijo vodnik, ki jim bo razkril vse še tako skrite kotičke vrta.
Vrt sodi v zavarovano vrtno-arhitekturno dediščino in je vključen v Mrežo botaničnih vrtov in arboretumov Slovenije. Z vrtom upravlja Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. Tu ima sedež tudi Raziskovalna postaja Prekmurje Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Pripoved o miru in sožitju
Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih je pravzaprav pripoved o strpnosti, uporu in volji po graditvi boljšega sveta. Tu se prepletajo narava, kultura in zgodovina, ki ustvarjajo edinstveno izkušnjo za vsakega obiskovalca.
Obiščite ta poseben in edinstven kraj in se prepustite ganljivemu sporočilu, ki ga vrt prinaša. Postal je namreč kraj, kjer sta narava in človeška zgodovina stopila skupaj, da izrazita moč volje do miru in sožitja. Ne zamudite priložnosti, da doživite to izjemno izkušnjo; prevzela vas bo in navdihnila.
